Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Albin Novšak

Albin Novšak: smučarski skakalec, rojen 10. februar 1915, Gorenja vas (Kanal ob Soči), umrl: 29. januar 1992, Ljubljana, kraj delovanja: Pristava pri Tržiču. Oče Ivan je bil krojač, mati Marija Koblar pa gospodinja (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...Janez Pikon: Smučarski skakalec, takrat mladi Bohinjec z državnim rekordom 103 metre, vendar z dotikom, 2. marec 1941.

Albin Novšak

Slovenski narod: Leto 1941 in državni rekord v smučarskih skokih mladega Bohinjca, Albin Novšak je dosegel 103 metre z blagim dotikom. Planica in novo zmagoslavje planiške skakalnice in našega zimskega športa z novim svetovnim rekordom (118 m, Rudi Gering), ter novi jugoslovanski in slovensiki rekord (103 m, Albin Novšak, vendar z blagim dotikom). Nedelja, 2. marec leta 1941 je bilo doseženih 7 svetovnih in več državnih rekordov v Planici.

Leto 1941 in državni rekord v smučarskih skokih mladega Bohinjca, Albin Novšak je dosegel 103 m z blagim dotikom (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...Od leta 1923 član Smuškega kluba Bohinj je bil najboljši jugoslovanski predvojni smučarski skakalec, ter državni rekorder v smučarskih skokih in večkratni državni prvak (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...Kot član olimpijske reprezentance se je leta 1936 udeležil Olimpijskih iger v Garmisch-Partenkirchnu, za treninge na Olimpijskih igrah si je sam zgradil tudi svojo skakalnico (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...Prvi je skočil z Bloudkove skakalnice v Planici, 53 metrov daleč; dne 10. marca 1936 (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...Albin Novšak: smučarski skakalec, rojen 10. februar 1915, Gorenja vas (Kanal ob Soči), umrl: 29. januar 1992, Ljubljana, kraj delovanja: Pristava pri Tržiču. Oče Ivan je bil krojač, mati Marija Koblar pa gospodinja (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...

Albin Novšak: Od leta 1923 član Smuškega kluba Bohinj je bil najboljši jugoslovanski predvojni smučarski skakalec, ter državni rekorder v smučarskih skokih in večkratni državni prvak. Kot član olimpijske reprezentance se je leta 1936 udeležil Olimpijskih iger v Garmisch-Partenkirchnu, za treninge na Olimpijskih igrah si je sam zgradil tudi svojo skakalnico. Prvi je skočil z Bloudkove skakalnice v Planici, 53 metrov daleč; dne 10. marca 1936.

Državni rekordi: Albin Novšak
Planica: leto 1934 -   66 m
Planica: leto 1936 -   81 m in 89,5 m
Planica: leto 1941 - 103 m (z dotikom)

Državni prvak v letih:
Planica: leto 1934
Planica: leto 1936
Planica: leto 1937
Planica: leto 1939
Planica: leto 1940

Rekord: nedelja, 2. marec 1941, takrat je v Planici dosegel dolžino 103 m (z dotikom), do takrat najdaljši skok Slovenca na smučeh.

Rezultati

Albin Novšak 67 m, 86 m, 93 m, 103 m (z rahlim dotikom - nov jugoslovenski rekord)
Palme 87 m, 91 m, 103 m, 109 m s padcem
Klöpfer 87 m (padec), 101 m, 103 m
Zupan 75 m, 78 m, obakrat s padcem
Schneidenbach 84 m, 84 m, 85 m, 100 m, 101 m
Lahr 91 m, 95 m, 107 m, 111 m
Kraus 94 m in 101 m, obakrat s padcem, 105, 112
Razinger 69 m, 72 m - padec in zlom noge
Höll 98 m - s padcem Lahr 87 m, 100 m, 99 m, 109 m - z dotikom
Mežik 71 m, 87 m - s padcem
Zalokar 76 m
Nedog 66 m in s padcem 80 m
Pribošek 81 m, 56 m s padcem
Rudi Finžgar 71 m, 81 m z dotikom, 101 m
Gering 94 m, 98 m, 108 m, 118 m - nov svetovni rekord v Planici

Vseh skokov je bilo 47 in sicer dva nad 50 metrov, trije nad 70 metrov, osem nad 80 metrov, sedem nad 90 metrov, trinajst nad 100 metrov, 14 pa je bilo padcev.

Albin Novšak: smučarski skakalec, rojen 10. februar 1915, Gorenja vas (Kanal ob Soči), umrl: 29. januar 1992, Ljubljana, kraj delovanja: Pristava pri Tržiču. Oče Ivan je bil krojač, mati Marija Koblar pa gospodinja (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...Planica in novo zmagoslavje planiške skakalnice in našega zimskega športa. Nemec Rudi Gering je pristal pri novem svetovnem rekordu s 118 m, nov državni rekord (kasneje ni veljal - dotik) je dosegel mladi Bohinjec, Albin Novšak 103 m (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...Spet je bil petkrat prekoračen svetovni rekord. Albin Novšak je prekosil Rudija Finžgarja, skočil je 103 metre z rahlim dotikom (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...Tako velike prireditve, kakor so bile včerajšnje skakalne tekme v Planici zahtevajo tudi dobro organizacijo. Prireditelji sami zaslužijo v tem pogledu vse priznanje. Isto velja za delo, ki ga je opravil naš Putnik. Mnogo truda, časa in požrtvovalnosti je bilo treba, da smo dobili športno prireditev, na katero smo po pravici lahko ponosni (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...

Albin Novšak: smučarski skakalec, rojen 10. februar 1915, Gorenja vas (Kanal ob Soči), umrl: 29. januar 1992, Ljubljana, kraj delovanja: Pristava pri Tržiču. Oče Ivan je bil krojač, mati Marija Koblar pa gospodinja. Na Bohinjski Bistrici, kamor se je družina preselila v začetku 1. svetovne vojne, je obiskoval osnovno šolo (1921 - 1928), nato se je izučil za elektromonterja. Zaposlen je bil v Kranjskih deželnih elektrarnah, po vojni do upokojitve leta 1976 pa v Državnih elektrarnah Slovenije; zadolžen je bil za področje Tržiča - tržiški obratovodja. V Pristavi pri Tržiču si je ustvaril družino in dom. Vojaški rok je služil v mornarici (1937 in 1938), sodeloval je v NOB. Leta 1943 je bil ranjen v koleno in skoraj leto dni preživel v zaporu v Begunjah.

Ko je bil star 8 let, je postal član Smuškega kluba Bohinj (1923), po 2. svetovni vojni pa je zaradi poškodbe prenehal skakati; takrat je postal trener mladim skakalcem, eno sezono (1946/47) je treniral tudi bolgarsko reprezentanco. Novšak je bil najboljši jugoslovanski predvojni smučarski skakalec, državni rekorder v smučarskih skokih in večkratni državni prvak. Kot član olimpijske reprezentance se je leta 1936 udeležil olimpijskih iger v Garmisch-Partenkirchnu - za pripravo na OI si je zgradil celo skakalnico. Prvi je skočil z Bloudkove skakalnice v Planici - 53 metrov, in sicer 10. marca 1936.

Dosežki: - državni rekordi: Planica 1934, 66 m; Planica 1936, 81 m in 89,5 m - državni prvak: Planica 1934, 1936, 1937, 1939, 1940 - 1941. je v Planici dosegel dolžino 103 m (z rahlim podrsom) - do tedaj najdaljši skok Slovenca (Jugoslovana) na smučeh.

O Novšakovih dosežkih in rezultatih je poročalo tudi takratno časopisje: Slovenski gospodar, Jutro, Tedenske slike (priloga Domovini), Slovenec (ponedeljski), Slovenski narod. Za športne in delovne uspehe je prejel različna odlikovanja in priznanja, med drugim leta 1970 srebrno plaketo mesta Tržič za izredne dosežke na športnem in gospodarskem področju.

Vir: Primorci.si

foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija


Sedma planiška prireditev je za nami, kakor z vsemi dosedanjimi, so imeli prireditelji tudi z letošnjo srečo. V soboto je sicer pihal jugozapadnik, toda čez noč se je zopet zjasnilo, in včeraj je bil krasen dan, eden najlepših v letošnji zimi. Planica se je že zarana kopala v solncu, ki je od ure do ure močneje pripekalo, tako da je bila v opoldanskih urah prava vročina. Vreme je bilo kot nalašč za polete. Opoldne je sicer tu pa tam potegnil rahel vetrič in je še kazalo, da bo za popoldanske skoke malo nevarnejše, če bo veter močnejši, a k sreči se je ozračje zopet pomirilo tako, da so bili skoki v redu zaključeni.

Dani so bili torej vsi pogoji za smuške polete in tako je bil včeraj v Planici dosežen nov svetovni rekord, ki je bil kar šestkrat po vrsti prekoračen, obenem smo pa dobili nov jugoslovenski rekord, ki je bil tudi dvakrat prekoračen. Junaki včerajšnjih prireditev so bili mladi Nemec Rudi Gering, ki se je s svojimi 118 metri približal za las kritični točki skakalnice, na kateri so možni skoki največ do 120 m in pa naša Rudi Finžgar (101 meter) in Albin Novšak (103 metre). Prvič se je zgodilo, da so šli Jugosloveni preko 100 metrov. Led je torej prebit, počasi se bližamo mednarodnemu razredu in ni daleč čas, ko ga bomo dosegli. Seveda bo pa treba še mnogo sistematičnega treninga, še več poguma in pa omogočiti je treba našim tekmovalcem primerno eksistenco, da jim ne bo treba skrbeti za vsakdanji kruh in da bodo imeli dovolj časa za trening. Včerajšnji uspehi na mamutski skakalnici so znova potrdili njen sloves, da je res edinstvena in najboljša na svetu. Doživeli smo novo zmagoslavje našega sporta, saj bodo presenetljivi uspehi v Planici odjeknili po vsem svetu in nasprotniki Planice - kolikor jih je še - bodo kmalu morali umolkni.

Planica je nudila včeraj zopet veličastno sliko. Zasneženi gorski velikani so se kopali v zlatih solnčnih žarkih. Pod skakalnico se je zbralo več tisoč gledalcev. Med odličnimi gosti so bili na častni tribuni zastopnik Nj. Vel. kralja komandant dravske divisije general Stefanović, zastopnik vojnega ministra generalštabni major Komarčević, zastopnik bana načelnik dr. Filip Orel, okrožni vodja Kutschera iz Beljaka, jugosiovenski konzul iz Celovca Stojković, komandant planinske brigade brigadni general Lukić, zastopnik štaba za utrjevanje general Opačić, upokojeni admiral Prica, zastopnik ZPZ in SSZ ravnatelj dr. Ciril Pavlin. Na sodniškem stolpu pa so bili zbrani odlični športni funkcionarji z neumornim tajnikom US Planica g. Joso Gorcem, na čigar ramenih je poleg ing. Bloudka slonelo skoraj vse tehnično in organizatorno delo, ter naš stari znanec ing. Bildstein iz Avstrije, ki je bil hkrati kot vodja nemške ekipe sodnik. Tu je bilo tudi mnogo novinarjev.

Prireditev se je pričela ob 11:45. Prijavljenih je bilo 17 skakalcev, od teh 8 Nemcev in 9 naših. Skakali so po vrstnem redu tako, kakor objavljamo skupne rezultate. Za dopoldne sta bila določena po dva skoka za nekakšno interno konkurenco, za popoldne pa poleti in rekordni konkurenčni poleti. Ker pa je solnce silno pripekalo in sproti mehčalo nalet, je bilo takoj jasno, da druga napovedana serija skokov ne bo mogoča. V prvem skoku tudi niso bile dosežene pomembne daljave. Tako je Albin Novšak dosegel komaj 67 metrov, Nemec Palme 87 metrov, isto njegov rojak Klöpfer, naš Zupan je na 75 metrih padel, Lahr je potegnil na 91 metrov, najdaljša skoka pa sta dosegla Kraus in Gering s 94 metri. Od naših pa Pribošek, ki je obstal na 81 metrih. Höll je forsiral daljavo in je moral pri 98 metrih v sneg. Nekoliko se je potolkel in zaradi tega pozneje ni več skakal. Ostali naši so šli komaj preko 70 metrov, večinoma s padcem, razen Rudija Finžgarja, ki je ostal na 71 metrih.

Popoldanski skoki se niso začeli preveč srečno. Nalet na skakalnici se je strdil in brzina skakalcev se je silno povečala, ter se stopnjevala od poleta do poleta tako, da so pri zadnjih konkurenčnih poletih pribrzeli na most s tako brzino, da ji je bil lahko kos le povsem rutiniran skakač. Za večino naših skakačev je bila ta brzina prehuda preizkušnja in po seriji nesrečnih padcev, ki pa k sreči razen enega, ne bodo imeli težjih posledic, so že pri tretjem skoku razen Rudija Finžgarja in Albina Novšaka vsi ostali odstopili.

Pri drugem skoku sta bili doseženi dve večji daljavi. Albin Novšak se je pognal na 86 metrov, Palme na 91 metrov, isto Klöpfer. Zupan pa je padel na 78 metrih in potem odstopil. Schneidenbach, ki najlepše pristaja, je srečno izvozil pri 84 metrih, Lahr se je pognal na 95 metrov, a Kraus je bil prvi, ki je šel preko 100 metrov. V krasnem stilu je obstal na 101 metru. Potem je sledil nesrečni padec Razingerja. Mladi simpatični Jeseničan, ki ni izrazit skakač, a naš najboljši tekmovalec za kombinacijo je prejšnji dan startal v Mojstrani na prireditvi GZSP na 18 km, kjer je bil drugi. Naravno, da mu je teh 18 km še ležalo v nogah in gotovo je precenjeval svoje moči, ko je tvegal skok z mamutske skakalnice, že pri odskoku z mosta smo videli v njegovi krčeviti drži, ter skoraj prekrižanih smučkah, da bo to usoden padec. Res je po 73 metrih nesrečno odletel in pozneje so ugotovili, da si je zlomil nogo. To je prvi tak primer na planiški skakalnici, ki pa naj bo hkrati resno svarilo, da taki poleti niso šala. Še drugi Nemec je dosegel 100 metrov, bil je Mair, ki je obstal točno na 100 metrih. Med tem, ko se je Mežik s 87 metri, povaljal po strmini. Potem je prišel Zalokar. Takoj z mosta je šel v prehud predklon, v zraku je imel čudno držo, tudi smučke niso bile v redu in bali smo se najhujšega, res je priletel na strmino tako nerodno, da so se mu smučke skoraj zapičile v sneg, potem ga je vrglo na glavo in napravil je še trikrat pravcati salto mortale po strmini. Padec se je zdel grozen in se je fant sprva onesvestil. Prepeljali so ga v ambulanto, takoj za iztekom je bila reševalna postaja, kjer pa so zdravniki ugotovili, da ni hujšega. Pozneje se je že lahko postavil na noge. Nedog je obstal na 80 metrih, Pribošek pa je padel pri 56 metrih. Rudi Finžgar je srečno izvozil 81 metrov z dotikom. Gering pa je za 4 m zboljšal prejšnji rezultat. Obstal je na 98 metrih.

Sledila je serija najzanimivejših poletov. Bilo je kar pet skokov nad 100 metrov, enkrat je bil Bradlov rekord na 107 metrih izenačen, poprej pa še s 108 metri prekoračen. Albin Novšak je šel na 93 metrov povsem sigurno in v lepem slogu, Palme na 103 metre. Schneidenbach na 85 metrov, Lahr na 107 metrov, Kraus na 105 metrov, Mair na 99 metrov, Rudi Finžgar pa kot prvi na 101 meter, kar je bil nov jugoslovenski rekord. Sicer se je rahlo dotaknil, a srečno je izvozil. Gering je pa kar za celih 10 metrov podaljšal svoj skok, obstal je na 108 metrih in že dosegel nov svetovni rekord.

Med občinstvom je zavladalo silno navdušenje Vodstvo tekmovanja je že hotelo polete zaključiti, toda na željo inž. Bildsteina in Nemcev so se nadaljevali. Rezultati so bili naravnost senzacionalni. Vseh osem skakačev, med temi 7 Nemcev, se je pognalo nad 100 metrov. Spet je bil petkrat prekoračen svetovni rekord. Albin Novšak je prekosil Rudija Finžgarja, skočil je 103 metre z rahlim dotikom. Palme se je pognal na 109 metrov. Klöpfer na 103 metre, Schnpidenbaeh na 101 meter, Lahr na 111 metrov. Kraus celo na 112 metrov. To je bil sploh najlepši skok dneva. Nazadnje pa je Gering obstal na 118 metrov, kar se je še pred leti zdelo utopija.

Vsi nemški skakači brez izjeme so pokazali veliko tehnično in stilno znanje. V zraku so ležali povsem sigurno in izborno so obvladali svoje telo. Videli smo, da ne gredo takoj pri odskoku z mosta v hud predklon. Nemci imajo za seboj temeljito šolo, saj imajo stalno na razpolago norveške trenerje in v Garmisch Partenkirchnu je skakalnica z vzpenjačo vred 3 ali 4 mesece za treninge odprta. Ko bomo imeli mi tako idealne razmere, bodo naši skakači dosegli inozemske. Poleg tega so Nemci tudi izvrstni pri doskoku in vsi pravi mojstri v smuku.

Naši skakači z izjemo Albina Novšaka in Rudija Finžgarja še niso zreli za tako veliko skakalnico. Sicer je res, da so med tednom pri treningu razmeroma dobro skakali in pokazali solidno znanje, a v nedeljo je večina morda zaradi treme, morda pa zaradi prevelike brzine odpovedala. Naši stilno zaostajajo, večina je šla prekmalu v predklon in posledica je bila, da so se kotalili po snegu, še bo treba vežbanja najprej na malih in srednjih skakalnicah, ki jim imamo hvala bogu dovolj na razpolago.

Vir: časnik Slovenski narod; ponedeljek, 3. marec 1941

foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija


Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ...Moj arhiv: Janez Pikon

Video: Albin Novšak

Smučarski skakalciNa Bohinjski Bistrici, kamor se je družina preselila v začetku 1. svetovne vojne, je obiskoval osnovno šolo (1921 - 1928), nato se je izučil za elektromonterja (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ... Smučarski skakalciZaposlen je bil v Kranjskih deželnih elektrarnah, po vojni do upokojitve leta 1976 pa v Državnih elektrarnah Slovenije; zadolžen je bil za področje Tržiča - tržiški obratovodja (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...
Smučarski skakalciV Pristavi pri Tržiču si je ustvaril družino in dom. Vojaški rok je služil v mornarici (1937 in 1938), sodeloval je v NOB. Leta 1943 je bil ranjen v koleno in skoraj leto dni preživel v zaporu v Begunjah (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ... Smučarski skakalciKo je bil star 8 let, je postal član Smuškega kluba Bohinj (1923), po 2. svetovni vojni pa je zaradi poškodbe prenehal skakati; takrat je postal trener mladim skakalcem, eno sezono (1946/47) je treniral tudi bolgarsko reprezentanco (foto arhiv: Planiški arhiv, časnik Slovenski narod, Primorska.si, Wikipedija) ...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27531

Informacije

Informacije