Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Alpsko letovišče

Na gorah okrog Bohinja nastajajo nove postojanke za tujski promet, namenjene v prvi vrsti smučarstvu, a zelo dobrodošle tudi za poset poleti. Na lepi planini Uskovnici ...Janez Pikon: Prihaja čedalje več hribolazcev in turistov od vsepovsod, dobrodošli so vsi, tudi, če se boje kaminov in varoval v steni, leto 1933.

Alpsko letovišče

Menda ni v naših Alpah lepšega, prijaznejšega kotička, kakor je dolina Triglavskih sedmerih jezer, naš narodni park je kakor nalašč ustvarjen vsem letoviščarjem. Švicarji ali ljudje, ki so podjetnejši kakor mi, bi že davno napravili tu razkošno letovišče s hoteli in bogve čem. Pa je vendar bolje, da nismo Švicarji. Tako je vsaj ostala vsa okolica nepokvarjena in prirodna. Samo prijazna planinska koča (1683 m) priča, da prebivajo tu ljudje, in majhna med drevjem skrita hišica, kjer stanujejo naši čuvarji meje, graničarji.

Menda ni v naših Alpah lepšega, prijaznejšega kotička, kakor je dolina Triglavskih sedmerih jezer, naš narodni park je kakor nalašč ustvarjen vsem letoviščarjem ...Dolina sedmih Triglavskih jezer je tudi najlepša pot s Triglava v Bohinjsko dolino in od Aleksandrovega doma, slabo uro hoda z našega planinskega velikana ...Še lepša, čeprav manj znana in malo daljša je pot čez planino Ovčarija, planino Dedno polje in planino pri Jezeru ...Menda ni v naših Alpah lepšega, prijaznejšega kotička, kakor je dolina Triglavskih sedmerih jezer, naš narodni park je kakor nalašč ustvarjen vsem letoviščarjem ...Dolina sedmih Triglavskih jezer je tudi najlepša pot s Triglava v Bohinjsko dolino in od Aleksandrovega doma, slabo uro hoda z našega planinskega velikana ...

Dolina sedmih Triglavskih jezer je tudi najlepša pot s Triglava v Bohinjsko dolino in od Aleksandrovega doma, slabo uro hoda z našega planinskega velikana, vodi lepa pot čez sedlo obeh Hribaric mimo gore Kanjevec. Nekaj časa hodimo prav blizu italijanske meje. V okolici visokega Kanjavca je prva trojica Triglavskih jezer, pod Veliko in Malo Zelnarico, nekako na sredi poti pa je četrto. Potem nas pelje zložna pot, brez velikih višinskih razlik do koče pri jezerih. Pomladi, ko se topi sneg, imamo tu dvoje jezer, poleti pa se večje jezero razdeli v dvoje manjših, kjer se utrjeni turisti kaj radi kopljejo. Poslednje, Črno jezero, je na vrhu Komarče. Od nje se potem vije pot v serpentinah mimo Savice do Bohinjskega jezera. Če napravimo še majhen ovinek s poti, obiščemo lahko med potjo tudi izvir Savice, ki priteka pod zemljo iz Črnega jezera.

Še lepša, čeprav manj znana in malo daljša je pot čez planino Ovčarija, planino Dedno polje in planino pri Jezeru ...Menda ni v naših Alpah lepšega, prijaznejšega kotička, kakor je dolina Triglavskih sedmerih jezer, naš narodni park je kakor nalašč ustvarjen vsem letoviščarjem ...Dolina sedmih Triglavskih jezer je tudi najlepša pot s Triglava v Bohinjsko dolino in od Aleksandrovega doma, slabo uro hoda z našega planinskega velikana ...Menda ni v naših Alpah lepšega, prijaznejšega kotička, kakor je dolina Triglavskih sedmerih jezer, naš narodni park je kakor nalašč ustvarjen vsem letoviščarjem ...Dolina sedmih Triglavskih jezer je tudi najlepša pot s Triglava v Bohinjsko dolino in od Aleksandrovega doma, slabo uro hoda z našega planinskega velikana ...

Še lepša, čeprav manj znana in malo daljša je pot čez planino Ovčarija, planino Dedno polje in planino pri Jezeru nad Staro Fužino, ki je le četrt ure hoje od Bohinjskega jezera. Planina pri jezeru se imenuje po žal zelo malo znanem jezeru v kotlini pod gozdovi, ki prav nič ne zaostaja po svoji romantičnosti za jezeri v Visokih Tatrah. Od koče pri Triglavskih jezerih pa pridemo lahko tudi na Planino na kraju, kjer je pred kratkim nastala nova planinska postojanka SPD.

Kakor pa sem že rekel, je najlepši kotiček, kjer stoji sredi med dvema jezeroma idilična planinska koča, ki je bila zgrajena tik pred vojno. Koča je opremljena z vsem komfortom, ki ga more razvajeni turist zahtevati, in njena oskrba prav nič ne zaostaja za hoteli v dolini, o cenah pa bi rekel, da so vzlic oddaljenosti nižje kakor v dolini.

Življenje v koči je prijetno. Sobe so lepo opremljene in postrežba naravnost odlična. Kuhinja je prvovrstna. Oskrbnici, brhki Ivanki, se pozna, da je kuhala že na Dunaju. Vse, kar kdo hoče, dobi, da si človek ne misli, da je treba vsako malenkost prinesti na konjih iz doline. Pot je namreč tako lepa, da zmagajo to pot tudi konji. Najbližja okolica koče je pravcat park. Za kočo stoji visoka gora Velika Tičanca (2091 m). Dobre četrt ure in na sedlu smo. Na drugi strani je položno pobočje, kjer se je planinska flora razvila v vsej svoji bujnosti. Tu dobimo planinke, encijana vseh vrst, murke, avrikelj in celo kopico najredkejših planinskih rastlin, z vrha pa imamo krasen razgled po Gorenjski, pa tudi do Krna in še dalje v kraje, ki zdaj niso več naši.

Le malo od koče stran je tudi znani ruski grob, kjer počivata dva pobegla ruska ujetnika. Ušla sta, toda zajeli so ju avstrijski vojni orožniki in ju ustrelili. Prej pa sta si morala še sama izkopati grob. Tako je torej v dolini pri Triglavskih jezerih. Vsakdo bo dobil pri njih vse, kar bo iskal. Udobje, kakor v letovišču, neoskrunjeno prirodo, kakor malo kje, razgled, ki se kosa z razgledom z najvišjih gora, zrak, ki je prijeten in ne preoster, vzlic znatni višini vse. Pa tudi domače ljudi, in to je za marsikoga najprijetnejše. Kdor še ni obiskal tega planinskega raja, mu je lahko žal. Dosti je zamudil. Toda saj zdaj lahko to še popravi. Dnevi so lepi in ob času počitnic smo. Le nahrbtnike na ramo in palice v roke, da pridite sem k jezerom.

Na gorah okrog Bohinja nastajajo nove postojanke za tujski promet, namenjene v prvi vrsti smučarstvu, a zelo dobrodošle tudi za poset poleti. Na lepi planini Uskovnici, kjer ostane živina tudi v poletnih tednih v bližini, in kjer je veličasten pogled na vse strani, je podjetni domačin iz Srednje vasi postavil prav velik dom, namenjen tujskemu prometu, v višini okrog 1250 m. Spričo te višine, v lepi sončni legi, ob imenitnih smučarskih terenih bo nedvomno imel dovolj gostov pozimi in poleti, kadar se mu bo sloves raznesel dovolj na široko. Na Goreljku se gradi velik dom športnega kluba Ljubljana, ob kraju prelepih trat Vodnic, ki so del prostrane planine Goreljek in ki bodo pozimi torišče smučarskih izletov, a poleti s svojimi čudovitimi gozdi in širokim razgledom prijetno bivališče letoviščarjem. V zvezi s tem se je znova sprožila akcija za cesto čez Pokljuko.

Zmanjkalo je sob, potrebni ukrepi za bodočnost, nove planinske postojanke, steza ali cesta okrog jezera. Bohinj, sredi avgusta 1933. Kakor menda v vseh naših kopališčih in letoviščih je tudi v Bohinju letos polno. Toda to velja za avgust, v juliju je bilo sprva zelo malo gostov, polniti se je začelo šele v drugi polovici meseca. Slabo vreme, ki je prevladovalo v juniju, je menda plašilo ljudi; očividno je vse pričakovalo, da bo tudi poletje deževno. Pa seveda ni bilo, nasprotno, tako vroče je postalo, da se je jezero temeljito segrelo in v avgustu je tudi Bohinj doživel rekorden obisk. Gotovo bi prišlo semkaj še več ljudi, če bi bilo dovolj prostora, seveda takega, kakor ga letoviščarji želijo. Zdi se, da bi se še en dober hotel v Bohinju brez težav napolnil, letos v avgustu prav gotovo, in bržkone tudi druga leta ne manj. Saj ni tu v bližini jezera nobenega hotela na novo že 20 do 30 let, še stari so se ta čas le malo povečali in nastale so le nekatere manjše penzije in restavracije, ki pa se seveda, kar se tiče udobnosti, s pravimi hoteli ne morejo meriti, dasi morejo svoje goste čisto primerno zadovoljiti. Te penzije bi mogle s primerno nižjimi cenami privabiti in držati obilo gostov. Nekaj letoviščarjev je nastanjenih tudi po zasebnih, to se pravi po kmetskih hišah, zlasti v Stari Fužini.

Ali v celem se mora reči, da je Bohinj v tujsko-prometnem razvoju vendarle še znatno za Gorenjesavsko dolino, dasi se v zadnjih letih opaža precejšen napredek. Pogoji za imenitnejši razvoj so nedvomno tu. Kratka sezona menda ljudi plaši pred investicijami, dasi moramo reči, da ta moment ni manj važen pri Bledu ali v Dolini, Bohinjsko jezero uživa skoraj da premalo slovesa; nikakor ni tako hladno, kakor se misli, in dasi se seveda manj segreje nego Blejsko, je vendarle čudovito prijetno kopališče v juliju in avgustu. Seveda, da bi se tu organiziral tujski promet v večjem obsegu, bo treba še marsikaj storiti, bodisi tega, kar je v območju zasebne, individualne iniciative in podjetnosti, ki pa zanjo danes pač niso najugodnejši časi in krajevnih ter osrednjih oblasti ter korporacij.

Ker v Bohinju ni godbe, plesov in sličnih prireditev, ki si jih bržkone velika večina tukajšnje letoviščarske publike niti ne želi, bi bilo treba večjo pozornost obračati na pr. Na sprehajališča in izlete. Odkar se je tako silno povečal avtobusni in avtomobilski promet do Savice, do koder prihajajo zlasti gostje z Bleda, je sprehod po cesti od cerkve Svetega Janeza do hotela Zlatorog ob Bohinjskem jezeru nehal biti prijetna zadeva, zakaj prahu je tu v poletnih inopoldnevih res obilo. Zato bi krajevni ali višji odločujoči činitelji kaj modro storili, če bi se lotili poti okrog jezera, ki je bilo o njej že precej govora. Sprehod okrog jezera mika vsakega gosta. Toda sedaj mu je na razpolago samo prav slaba steza, tako kamenita in neurejena, da je treba z običajnimi čevlji po sprehodu kar brž k čevljarju. To stezo je treba razširiti in predelati, jo kratko in malo civilizirati.

Bilo bi pa prav gotovo pogrešeno, ako bi se delala cesta okrog jezera, kakor so predlagali nekateri. Ceste tu ni treba, niti sedaj, niti kdaj pozneje, marveč samo stezo preurediti za neturistovske sprehode. Za cesto, ki bi služila avtomobilskemu in voznem prometu, tu ni potrebe. Zakaj na severni strani ni prostora za vile ali hotele, tu so plazovi, se rušijo skale in slednjič ni niti toliko prostora, da bi se moglo obrežje naseljevati. Pogled na pokrajino in na jezero, ki ima izrazito podolgovato obliko, tu ni toliko različen od onega z južne strani, da bi se zaradi njega izplačalo zidati cesto. Saj se ceste okrog jezera gradijo tamkaj, kjer je jezero večje in ima tako obrežje, da so na vseh straneh pogoji za naselitev. Vrh tega bi bilo vzdrževanje ceste tu, kjer drvi s strmih pobočij ob deževju obilo hudournikov, a v zimski dobi še več plazov, precej draga zadeva. Za ta denar naj bi se rajši napravil primeren dohod do Bohinjskega Vintgarja ob Mostnici od Hudičevega mosta in dolino Voje, kjer bi se s tem za letoviščarje odprl sprehod, ki bi mogel postati ena od najimenitnejših atrakcij Bohinja.

Nad Bohinjskim jezerom pa nastaja na Rjavi skali ali Rjavini nedaleč od planine Vogel smučarski dom »Skale«, ki se že razgleduje po vsej dolini s svoje veličastne postojanke. Malo je razglednih točk, ki bi imele tako lep pogled na vse Bohinjsko jezero in vrh tega na Triglavsko skupino in ki bi bile vrh tega tako lahko in lepo dostopne. Že ne glede na smučarske terene, ki jim je zgradba v prvi vrsti namenjena, si je izbrala »Skala« res prelepo postojanko, ki bo mogla tudi za letoviščarski promet mnogo pomeniti. Odločujoči faktorji naj se tesno lotijo gradnje ceste čez Pokljuko, ki bo omogočila avtomobilsko varianto z Bleda mimo Mrzlega studenca na Pokljuko v Bohinj. S tem bi Bohinj postal še bolj enota z Bledom, kar bi bilo brez dvoma obema v ogromno korist.

Vir: časnik Jutro, 20. avgust 1933


Janez Pikon

MOJA GORSKA POT SKOZI ČAS - seznam gora, planinskih koč, bivakov ... s prvimi pristopi, razvrščenimi po nazivu, nadmorski višini, dnevu obiska in času pristopa
Arhiv: Bohinj

Video: Alpsko letovišče

Zgornja Bohinjska dolinaŠe lepša, čeprav manj znana in malo daljša je pot čez planino Ovčarija, planino Dedno polje in planino pri Jezeru ... Ukanc in Hotel ZlatorogMenda ni v naših Alpah lepšega, prijaznejšega kotička, kakor je dolina Triglavskih sedmerih jezer, naš narodni park je kakor nalašč ustvarjen vsem letoviščarjem ...
Kopališče DanicaDolina sedmih Triglavskih jezer je tudi najlepša pot s Triglava v Bohinjsko dolino in od Aleksandrovega doma, slabo uro hoda z našega planinskega velikana ... Bohinjsko jezeroŠe lepša, čeprav manj znana in malo daljša je pot čez planino Ovčarija, planino Dedno polje in planino pri Jezeru ...

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 25019

Informacije

Informacije