Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dosežki in uspehi

PZS - nadaljevanje zapisa: Tone Škarja, častni član PZS (1937-2020)
 

Dosežki in uspehi

Uvodni del smo poobjavili včeraj

Načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva od leta 1979, ki je k slovenskemu alpinizmu prispeval svetovno prepoznavnost. Brez njegovega nesebičnega in pravičnega vodenja tako pomembnega dela Planinske zveze Slovenije, kot so odprave v tuja gorstva, slovenski alpinizem danes ne bi bil v samem svetovnem vrhu. Z načrtovanim usmerjanjem in kvalitetno vodstveno ekipo, mu je uspelo, da je sprva Jugoslavija in nato Slovenija, v samo nekaj letih prišla od nič do vrhunskih vzponov v himalajskih stenah, ki zaradi specifičnega okolja in velike višine veljajo za najtežje na svetu. Številni posamezniki, ki so se izkazali v plezanju alpskih sten, so dobili priložnost in trdimo lahko, da brez njegove prisotnosti Slovenija ne bi imela Zlatih cepinov (Piolet d'Or), ki so najvišje priznanje alpinizmu.

Bil je uspešen publicist s številnimi kritičnimi članki s področja planinstva in alpinizma ter pisec literarnih del, v katerih na pristen način predstavi alpinizem: od poti, življenja v baznem taboru, dela na gori, do sreče in solz na vrhu, žalosti ob izgubi prijatelja ...

Izpisek njegovih del iz COBISSA (izpisal France Malešič):

  • 1972, 1974, 1984 - Hoja in plezanje v gorah - soavtor Tine Mihelič - priročnik - Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, tri izdaje
  • 1975 - Stene mojega življenja - monografija - Obzorja, Maribor
  • 1976 - Kangbačen - soavtorji Jože Andlovic, Stane Belak, Danilo Cedilnik, Janez Dovžan, Zoran Jerin, Franc Jeromen, Bojan Pollak, Roman Robas, Peter Soklič, Tone Trobevšek - monografija - Mladinska knjiga, Ljubljana
  • 1979 - Na vrhu sveta - soavtorji Jože Andlovic, Danilo Cedilnik, Aleš Kunaver, Matjaž Maležič, Franci Savenc, Ante Mahkota - zbornik - Mladinska knjiga, Ljubljana
  • 1979 - Na vrhu svijeta - soavtorji Jože Andlovic, Danilo Cedilnik, Aleš Kunaver, Matija Maležič, Zoran Jerin, Franci Savenc, Ante Mahkota - zbornik - Mladinska knjiga Zagreb, Globus
  • 1981 - Everest - soavtorji Stane Belak, Ivan Kotnik, Marjan manfreda, Vanja Matijevec, Dušan Podbevšek, Roman Robas, Andrej Štremfelj, Marko Štremfelj, Igor Tekavčič, Nejc Zaplotnik - monografija - Mladinska knjiga, Ljubljana
  • 1987 - Jalung Kang - monografija - Borec, Ljubljana
  • 1992 - Stoletje v gorah - soavtorji Jože Dobnik, Božo Jordan, Marjan Raztresen, Pavle Šegula, Danilo Škerbinek, Albin Vengust, Kazimir Rapoša, Franci Savenc, Franc Vogelnik, zbornik ob stoletnici PZS - Cankarjeva založba, Ljubljana
  • 2002 - Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom - soavtorji France Malešič, Cene Griljc, Vlasto Kopač, Miro Štebe - monografija - Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
  • 2003 - Planinski zbornik, Ob 110-letnici Planinske zveze Slovenije - soavtorji Franc Ekar, Matjaž Deržaj, Tone Strojin, Stanko Klinar, Jurij Dobravec, Anton Ramovš, Janez Duhovnik, Bine Mlač, Tomo Česen, Danilo Škerbinek - zbornik - Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
  • 2004 - Slovenci v Himalaji - Slovenians in Himalaya - dvojezična monografija - Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
  • 2008 - Kangčendzenga, gora usode - monografija, Didakta, Radovljica
  • 2011 - Po svoji sledi, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana

Plezal je od leta 1956 in bil poznan po številnih prvenstvenih vzponih, ki so pomenili mejnik takratnega časa in po katerih se mladi še danes zgledujejo. V nadaljevanju je spisek nekaterih njegovih najpomembnejših vzponov:
Slovenske gore:
• Kalška gora: Direktna vstopna varianta v Severovzhodni raz
• Zajeda (smer Humar-Škarja)
• Kalški greben - severna stena: zimski, sam
• Kogel: Kamniška smer
• Skuta: Direktna smer čez Ploščo, Desni steber v severni steni, prvi zimski vzpon
• Štruca: Direktna smer
• Dolgi hrbet: Smer Šimenc-Škarja, Trikot, Smer Saša Kamenjeva
Brana:
• zahodna stena: Beli steber, Bosova smer, prvi zimski vzpon, Orion, prvenstvena, zimska
• vzhodna stena: Centralna smer, prvi zimski vzpon, delno prvenstvena
Planjava:
• severna stena: Drofenikova-Tschadova, prva zimska ponovitev z Metodom Humarjem, Drofenikova: prvi zimski vzpon, sam
• jugovzhodna stena: Humar-Škarja
Ojstrica:
• južni greben: Zajeda na Ramo
• vzhodna stena: zimska, sam
Zadnji Prisojnik: Direktna smer, prva zimska ponovitev
Zahodne Alpe - pomembnejši vzponi:
• Mt. Blanc: nočno prečenje, sam
• Mt. Blanc du Tacul: Gabarrou-Albinoni
• Mt. Blanc - Dent du Requin: Rébuffat-Couttet
• Grands Chamoz: Welzenbach-Merkl, direktni izstop Heckmair-Kröner
Aiguille Verte:
• severozahodna stena: Charlet-Platonov
• severovzhodna stena: Couturier, sam
• Aiguille du Midi: Kozmični greben, sam
• Les Droites: Vstopna varianta na severni raz, prvi vzpon
• Sattelhorn: Direktni vstop, prvenstvena
Les Courtes:
Severovzhodni raz
Avstrijska smer, sam
Švicarska smer
• Weisshorn: Severna stena
• Monte Rosa, Nordend: Direktna smer
• Mont Blanc du Cheillon: Severna stena
• Breitlauihorn - Tyfelsgrat: Severno rebro, prvi vzpon
• Lonzahörner: Severna stena
• Aiguille du Chardonnet: Steber Migot, v navezi in sam
• Pic sans Nom-Coup de Sabre: Severna stena, sam

Bil je vodja številnih alpinističnih odprav, kar je najzahtevnejša vloga posameznika, ki jo opravlja na odpravi. Brez kvalitetnega vodenja, hitrih in premišljenih odločitev, ni uspešne odprave na vrhove. Kot največji dosežek mu lahko štejemo jugoslovansko odpravo na Everest leta 1979, ko so kot prvi preplezali zahodni greben Everesta. Na gori so napeli 11 km vrvi, čez začetni del pa so opremo spravljali kar z ročno žičnico. Smer so do danes ponovili, kljub številnim poskusom najboljših alpskih narodov, samo Bolgari in še to ne v originalu.

Med leti 1968 in 1978 je bil načelnik Gorske reševalne službe postaje Kamnik. V tem obdobju je utrdil disciplino in poskrbel za nadaljnjo rast kakovosti dela reševalcev, ter za izpopolnjevanje reševalne tehnike ter veščin sodobnega alpinizma.

Član Planinske zveze Slovenije je bil od leta 1955
Alpinist od leta 1956
Gorski vodnik od leta 1993

V planinski organizaciji je aktivno sodeloval kot:
podpredsednik PZS, 1998
urednik Obvestil PZS, Planinskega vestnika in planinskega koledarja

Pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja.

Priznanja Toneta Škarje na področju športa:
1987, Častni znak GRS 25 let
1964, Srebrni častni znak PZS
1965, Zlati častni znak PZS
1974, Zlati častni znak PZS
1997, Spominska plaketa PZS
1979, Zlati znak PSJ (PSJ-Planinarski savez Jugoslavije)
1965, Srebrni znak PSJ
1997, Zaslužni znak GRS 35 let
2002, Svečana listina PZS
2002, Častni znak svobode Republike Slovenije
2005, Spominsko priznanje - Čopov steber
2007, Zlata plaketa za življenjsko delo v športu Občine Kamnik
2009, Za izjemen prispevek planinstvu
2011, Bloudkova plaketa za življenjsko delo v športu
2014, Nagrada za življenjsko delo v alpinizmu Komisije za alpinizem PZS
2019, Častni član PZS

PZS, 11.05.2020, ob 18. uri
Tone Škarja, častni član PZS (1937-2020)

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27485

Informacije

Informacije