Delo - Katja Željan: Planinsko društvo Ajdovščina bo v nedeljo praznovalo 110. rojstni dan, jubilej pa se ujema z dvajsetim poletnim pohodom.
Čaven - Kar je Slavnik za južno Primorsko ali Snežnik za njen srednji del, to je za Ajdovca nedvomno Čaven. Tu ima zahtevno oko botanika in preprostega pohodnika kaj videti. Ne preseneča, da planota nikoli ne sameva, najbolj pa je obiskana ob tradicionalnih vzponih nanjo. Prva avgustovska nedelja bo tokrat že dvajsetič v znamenju poletnega pohoda, ki bo tokrat še prav posebej slovesen.
Že 110 let je namreč letos od takrat, odkar so Ajdovci sklenili, da ustanovijo svoje planinsko društvo. Njegov prvi predsednik je bil slikar in javni delavec Avgust Schlegel, ki je bil hkrati velik prijatelj prvega slovenskega lutkarja Milana Klemenčiča. Podpredsednik društva ni bil nihče drug kot Edmund Čibej, učitelj iz Lokavca, velik ljubitelj narave, živali in rastlin v Trnovskem gozdu, čigar ime še danes povezujemo s prvimi smučmi na Gori.
Eno najstarejših planinskih društev v državi bo svoj visok jubilej to nedeljo ob 11. uri praznovalo prav na Čavnu, ob tej priložnosti pa so med drugim izdali obsežno publikacijo, ki osvetljuje današnji utrip društva, posebne znamke in slavnostni žig. Ob jubileju so se odločili tudi za posebno akcijo, ki bo trajala pet let in v kateri so izdali poseben dnevnik za odtise žigov kot dokaz, da so pohodniki obiskali vse kontrolne točke. Dnevnik zajema kar 23 kontrolnih točk, sestavljenih iz prvih črk iz naslova jubilejne akcije z geslom Sto deset let PD Ajdovščina.
»Resda ni ravno lepotica, a je nikjer drugje na svetu na najdete«
In če se v nedeljo odpravite na Čaven, nikar ne pozabite poiskati njegove svetovne posebnosti. To je rebrinčevolistna hladnikovka, endemični rod z eno samo vrsto z zelo omejenim življenjskim prostorom, ki jo je leta 1819 na Čavnu našel prvi slovenski botanik Franc Hladnik. Rastlina iz družine kobulnic, ki je danes na rdečem seznamu ogroženih rastlin, se po njem tudi imenuje.
»Resda ni ravno lepotica, a je nikjer drugje na svetu na najdete,« zatrjuje Mirko Soban, ki se v Planinskem društvu Ajdovščina ukvarja tudi z varstvom gorske narave. Po listih še najbolj spominja na zeleno. Pa še eno endemično rastlino s Čavna velja omeniti: Marchesettijevo zvončnico.
Sicer pa na Čavnu lahko srečamo še različne vrste košeničic, veliko je tudi resja, zvončkov, več vrst peteroprstnikov, šmarnice, jeglič, ozkolistne narcise, jurjevke in druge, med alpskimi vrstami pa je zagotovo najznamenitejši zlatorumeni avrikelj, tudi simbol Planinskega društva Ajdovščina. Tudi živalstvo na Čavnu je bogato, saj strokovnjaki ocenjujejo, da tu gnezdi več kot dvesto ptic, če ima človek srečo, pa lahko sreča celo gamsa.
Prav vsako naselje iz doline povezano s Čavnom in bližnjim Kucljem
Na Čaven vodi veliko poti in stez. Po besedah Irene Šinkovec, ene članic društva in urednice jubilejnega zbornika ajdovskih planincev, je prav vsako naselje iz doline s svojo stezo povezano s Čavnom in bližnjim Kucljem. Prva pot na Čaven je bila sicer označena že na začetku 20. stoletja, kmalu po ustanovitvi društva.
Prva markacija je bil rdeč pravokotnik s puščico in pripisom imena. Markacije so takrat bile narisane še na kamnu, kasneje seveda na drevesu. A kakorkoli že, tukajšnji markacisti, ki za poti skrbijo danes, poti označujejo tako, da se pohodniki vsakič znova srečno vrnejo...