Benjamin Vidmar: ... Steber od hudiča ...
Besedilo ni spreminjano
Nedelja zutraj se je počasi začela daniti, kjer ob nečloveških zgodnjih jutranjih urah nebi izgubljal besed in kaj šele šok prve budilke, nič, si rečem, akcija.
Vožnja je bila kot neka vrsta nirvane, kjer sva oba bila v nekem pol budnem-nirvanskem stanju, da sva bila, na ready to go, na izhodišču gre zahvala Knedlu za skuhano turško kavo, brez vsega, samo kava, katera je bila temeperaturno ugodna še pri povratku nazaj.
Pot pod noge do stene nama hitro mine po Hanzovi poti na Prisank, ki je kar barvito razgibana, pri sestopu si nebi mislil da bova hodila po travantih depandansah Prisnanka, skratka značilno je bilo, da pač brez prečenja snežišča ne gre, a na najino srečo, sva jo užgala kar direktno po snegu prekritim s šodrom kamenja, nato samo še proti vstopu smeri, oz., kar na prvo sidrišče skoraj, ter bojno opremo na pas in akcija.
Prva tretina smeri nama kar zleti izpod rok in nog, večinoma tramvajvcev, ko sva bila že nad spodnjem težjem delu smeri, skica od Bergsteige v analogni obliki nama je koristila vse do vrha smeri, čeprav kombinacija skic, še povrhu od Miheliča analogna skica, nimaš kej da zgrešiš.
Ko sva priplezala na veliko glavo, pod velikim značilnim kaminom in s preduhom za zaključek, sva se za hip ustavila in privoščila hitr vnos energije in nato hop naprej po smeri naprej.
Diagonalna prečka v levo in desno, katero vmes skrajšava po zajedi katere bi nama bilo lahko žal da bi jo spustila, sama pleža po temu raztežaju je bila sama poezija in za prste obliznit.
Zadnji del smeri pa nama ponudi plezanje v kaminu, še s kančkom snega katerega se lahko vsak po svoje spretno izogne, v kaminu povadiva malo joga-akrobatskih gibov, na meji z izpahom kolkov, kamin je kar divji tako s plezarijo kot z panoramskim razgledom odvisno kako plezas po njem, v katero smer si obrnjen.
Preduh je dobil svoj obvoz po desni, za katerega sem deležen kritike soplezalca.
Mogoče soplezalec dobi drugič možnost, da opravi s preduhom kot se spodobi.
Nad kvaliteto skale sva bila presenečena toliko, da ko sva bila na sestopu, ko so noge šle kar same od sebe na nekakšnega avtopilota, sva bila z mislimi še kar v smeri.
P. S. V smeri sva potegnila cca 810m vrvi
Smer Hudičev steber, 550m V-/IV
Plezala:
Anže Kuhar
Benjamin Vidmar