Janez Pikon: Neobhodno je potreben regulačni načrt za najbližjo okolico Bohinjskega jezera, Ukanco, Ribičev laz. V zvezi z regulačnim načrtom pa stavbeni red, kakor ga uporabljajo kulturni narodi za zaščite potrebna ozemlja. 
Različni dopisi in članki, ki smo jih brali v zadnjih mesecih v naših dnevnikih, kažejo, da narašča zanimanje za Bohinjsko jezero in da se utrjuje zavest, da je treba za vsako ceno ohraniti naravno lepoto tega jezera in njegove okolice. Kažejo pa tudi, da je malo takih oseb, ki bi se zavedale, da se morajo javnim potrebam države, naroda, banovine podrediti osebne koristi. Ni moj namen zavračati vse one bolj ali manj neumestne trditve, ki jih je narekovala sveta sebičnost posameznikov, povedal bi pa rad še enkrat na polna usta, da v nekaj letih ne bo več onega Bohinja, ki vabi prijatelje prirode in učenjake iz vseh krajev kulturne Evrope, če one oblasti, ki so v to poklicane, ne bodo odločno zavrle sebičnih stremljenj vseh onih, ki ne morejo ali nočejo razumeti, da je sveta dolžnost nas vseh čuvati naravno lepoto naših najlepših krajev in vse bistvene znake njih domačnosti. Neobhodno potreben je v prvi vrsti regulačni načrt za najbližjo okolico Bohinjskega jezera,
recimo za f'žnarsko polje, Ukanco, Ribičev laz. V zvezi z regulačnim načrtom pa stavbeni red, kakor ga uporabljajo kulturni narodi za zaščite potrebna ozemlja. Oboje menda že pripravlja kr. banska uprava. Zadeva je torej v teku. Treba je le, da se hitro in pravilno izvrši. Kar se tiče nujnosti, smo ponovno brali, da je že veliko zamujenega. Dosedanji grehi bi se pač dali še popraviti. V prihodnje jih je vsekakor treba zabraniti. O načinu izvršitve bi pa, ker gre za javno zadevo, po mojem mnenju javna debata ne škodovala. Naj se nam torej ne šteje v zlo, če s tem člankom to debato načnemo. Upam, da s tem služimo dobri stvari.
Če smo prav poučeni, dela regulačni načrt za okolico Bohinjskega jezera referent za stavbne zadeve pri bančni upravi. Znano nam je, da se dotični gospod zavzema vestno in natančno pa tudi z vnemo in razumevanjem za ta svoj referat. Vkljub temu se nam pa zdi upravičeno vprašanje, če je umestno, da odločuje o neštetih največkrat kočljivih vprašanjih, recimo o tem ali naj se na določenem delu obrežja Bohinjskega jezera sploh dovoli kaka stavba, ali le stavba posebne oblike, posamezna oseba. Pomislimo le, koliko interesov se križa že pri proglasitvi manjšega objekta za naraven spomenik! In koliko šele, če je treba ohraniti naravno lepoto ali krajevno domačnost večjega ozemlja. Zato se nam zdi nele povsem naravno, marveč celo potrebno, da rešujejo taka vprašanja vsi interesentje v skupni komisiji.
Odredbe takih komisij bi imele pač solidnejšo podlago in večji ugled, kakor pa odredbe posameznikov. Sicer pa mora biti tudi banski upravi sami ležeče na tem, da se odij nezadovoljnežev, katerih pod vlado svetega egoizma nikjer ne manjka, ne usmerja proti posameznim osebam. Za take komisije govori tudi okolnost, da se tudi pri bratskih narodih, kakor pri Poljakih, Čehih in Rusih vprašanja, ki se sučejo okrog varstva naravnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, rešujejo na enak način. Slednjič pa take komisije v dvomljivih primerih lažje in bolj odločno varujejo namen in cilj konkretnega poslovanja. Dvomljivih primerov je pa pri reševanju vprašanj o zaščiti naravnih ali kulturnih spomenikov in o varstvu domačnosti več ko preveč, saj so že pojmi teh kulturnih potreb, posebno pri nas, čudovito relativni. Toliko v splošnem.
Kar se tiče regulačnega načrta samega poudarjam samo, ker se je poudarilo že neštetokrat, namreč, da mora ostati obala jezera prosta, nezastrta.
Na zapadni strani naj bi bil Hotel Zlatorog približna skrajna meja za stavbe. Na vzhodni strani jezera pa mora ostati pešpot, ki že stoletja vodi tod mimo jezera, nedotaknjena, obal jezera do te poti, oziroma do gotove širine pa tudi popolnoma prosta. Ostane naj na tej strani kvečjem Pirčeva Vila kot spomin na zaslužnega očeta našega umnega kmetijstva. Pešpot mimo te vile naj se pa ne prestavlja v breg, ker bi bila taka rešitev neumestna, z estetičnega stališča pa naravnost pogrešna. Tisto masivno kopališče iz betona, ki je zidano za eno družino in bi zadostovalo letoviščarjem cele sezone, naj se razlasti in odstrani. Odstrani naj se vsekako tudi neokusna stavba, ki jo je postavil Hotel Sveti Duh ob plitvini jezera kot kopališče. Plitvina ob kateri stoji ta kopališka stavba, je najpripravnejši prostorček jezera za kopeli na prostem in se je v ta namen tudi od nekdaj uporabljala. Temu namenu bodi ohranjena tudi zanaprej. S temi kratkimi opazkami smo opozorili na nekatere smernice bodočega regulačnega načrta. In te smernice naj bi pristojne oblasti iz javnih ozirov upoštevale. Če pišemo o Bohinjskem jezeru, ne smemo za molčati, da se v zadnjem času v naših krajih trdovratno vzdržuje govorica, da je Bohinjsko jezero last občine Srednja vas.
To govorico podpirajo tudi nekatera dejanja predsednika oziroma upravnega odbora te občine in se lahko tolmačijo kot poseganje v lastninske pravice do Bohinjskega jezera. Občina Srednja vas zahteva od vseh, ki imajo čolne na jezeru, plačilo določenih letnih taks. Te takse zahteva celo od onih, ki imajo svoje čolne ob južni obali jezera,
kjer leže Državna zemljišča. Nedvomno more take takse pobirati le lastnik. Tudi nekakega paznika je postavila občina Srednja vas na jezero, ki naj bi čuval nad moralo kopalcev. Ker nikomur ni znano, da bi bila javna morala od strani kopalcev kedaj kaj trpela, je označena skrb za javno moralo skoro prevelika. Vztrajno se nadalje vzdržuje govorica, da namerava postaviti občina Srednja vas na vzhodni obali jezera javno kopališče, ki naj bi s svojimi dohodki podprlo občinsko blagajno. Iz teh okolnosti bi se dalo sklepati, da si občina Srednja vas res lasti lastninsko pravico do jezera. In to kljub temu, da je jezero vpisano v zemljiški knjigi za javno last. Da ostane jezero tudi zanaprej javna last, nad tem bodo čuvali v to poklicani državni uradi, ker to zahteva korist Bohinjskega kraja, dravske banovine in vse države.
Vsa čast predsedniku občine Srednja vas! Velike so njegove zasluge za Srednjo vas. Avtomobilska cesta, ki bo vezala Bled z Bohinjem naj bi pridržala v Srednjo vas. Potok Ribnica je v gorenjem toku, v kolikor teče po ozemlju Srednje vasi, lepo uravnan. Kvečjemu bi se mu moglo očitati, da smatra Srednjo vas za glavno privlačno točko tujcev. Saj je krasna okolica Srednje vasi, krasne so košenine, pašniki in planine na obronkih okrožujočih jo holmov, hribov in gora. Glavna privlačnost za tujce, ki že dolga desetletja posečajo Bohinj, je pa vendarle Bohinjsko jezero z najbližjo okolico, nedosežna lepota Ukance s slapom Savice in pa za Narodni park proglašena Dolina sedmih jezer, ki je že sama na sebi najlepši alpski vrt naše države. Dokler bodo te naravne lepote zavarovane s primernim regulačnim načrtom in stavbenim redom, toliko časa bo ostal Bohinj zaželjeno letovišče za vse tiste, ki iščejo naravne lepote.
Časnik Jutro, 24. december 1934, spisal: M. H.
Janez Pikon