Večer, Poletna potepanja - Božo Zorko: Reko, ki mnogim teče skoraj skozi dvorišče, vsi poznajo. Ali res?
Celotna Drava je dolga kar 725 kilometrov, od tega je je 145 kilometrov v Sloveniji. Ker je zelo vodnata in ima pri nas tudi razmeroma veliki naklon, je na njej kar deset elektrarn v Avstriji, osem v Sloveniji in še tri na Hrvaškem. In ravno elektrarne so naredile Dravo takšno, kot jo poznamo danes.
Pri nas je nastalo osem akumulacijskih jezer, ki skupaj merijo v dolžino kar 84 kilometrov. Nekakšen stranski "izdelek" sta še stari koriti Drave, ki postajata vedno bolj zanimivi za ljubitelje spuščanja po rekah z rafti, kajaki in kanuji. Toda čeprav dravska jezera in stari strugi niso nič novega, za to reko lahko mirno zapišemo, da je bila dolga leta turistično skorajda mrtva. Res so jo s pridom uporabljali veslači na mirnih vodah in nekateri jadralci. Tudi spusti po stari strugi niso nič novega, toda če odštejemo nekaj športnih klubov, je vse teklo amatersko. Voda pač od nekdaj privlači ljudi in junaki so se nanjo podajali z vsemi mogočimi plovili. In dokler se nič ne zgodi, je vse še kar v redu. Žal pa je za tiste, ki nimajo svojih plovil ali ne poznajo nikogar pri lokalnem gasilskem društvu, Drava ostajala le voda, ki teče mimo. Za turiste pa so kraji ob Dravi ponujali vse kaj drugega kot užitke na vodi.
Pa se bo počasi očitno tudi to spremenilo. S splavi so na Koroškem ubrali svojo pot. Po vseh zapletih z ladjico v Mariboru si lahko obiskovalci mesto ogledajo tudi z ladjice, imenovane Dravska vila. Žal sicer samo enkrat na dan in če jih je najmanj deset. Nekaj je tudi ponudnikov tečajev veslanja in jadranja na jezerih Drave ter spustov po stari strugi, večinoma od mostu v Malečniku do Dupleka ali Vurberka.
Divjina na robu mesta
Mi smo si s pomočjo Drava centra z Limbuškega nabrežja privoščili spust z mini raftom in odprtimi kajaki (sit on top) od Malečnika do Dupleka. Junaka pa ste se podala na dokaj vodnato staro strugo kar z deskama za surf.
Že prvi vtis ob mostu v Malečniku je, da turistične ponudbe na reki v mestu še ne jemljejo dovolj resno. Do vode smo se namreč prebijali skozi grmovje. O kakšni urejeni vstopni točki, kot jih poznajo pri drugih rekah, ni ne duha ne sluha.
Ko si v čolnu, na to hitro pozabiš, ker te reka prevzame. Zaradi deževja v preteklih dneh je bila struga dokaj vodnata, zato smo lahko pluli skoraj kjer koli, odprti kajaki pa se so pokazali kot prava izbira za takšno dogodivščino. Res imaš kmalu mokro rit, a kajak je hitrejši in daje več svobode kot raft, hkrati pa je bočno bolj stabilen, kot so klasični rečni kajaki. Za tiste, ki nimate večjih rečnih ambicij, je skoraj idealno plovilo.
Ves čas plovbe smo lahko opazovali naselja hiš na levem bregu tik ob strugi, vmes pa so tudi deli prave divjine. Do Dupleka smo potrebovali slabo uro in pol. Šlo bi hitreje, a če boste šli na reko, nikar ne hitite. Še posebno v poletni vročini se je vredno ustaviti na kakšni naplavini in uživati v prijetni svežini vetra, ki skoraj vedno pihlja ob vodi.
V Dupleku se je ponovila zgodba iz Malečnika. Če ne poznaš dobro mest, kjer lahko izstopiš, kaj hitro zaideš v neprehodno grmovje. Mi smo bili deležni samo koprivne terapije proti revmi. Nič posebnega, a dovolj, da se sam ne bi podal na reko, ker je ne poznam dovolj. Bistvo urejenega vstopnega in izstopnega mesta namreč ni samo, da si ne zviješ gležnja in se izogneš koprivam, temveč mora biti tudi blizu ceste. Čoln pač ni ženska torbica, da bi ga dal preko ramena in odkorakal do prvega naselja. Po dosedanjih izkušnja sodeč, bo po Dravi preteklo še mnogo vode, preden bodo na občinah ob reki spoznali, je reka lahko zanimiva tudi za razvoj turizma.
Na Ptuju so naredili že veliko
Ptujsko jezero je s 346 hektarji in devetimi kilometri dolžine naše največje jezero. Na njem je dovoljena plovba za vsa plovila, zato mu pogosto pravijo ptujsko morje. Imajo pristanišče s šestdesetimi stalnimi privezi, ladjico za prevoz turistov, ki sprejme 25 potnikov, in urejene tri pristane. Izposojajo različne čolne, tudi jadrnice, prirejajo tečaje veslanja, jadranja za odrasle in otroke. Ladjica vozi vsak dan ob 18. uri, med vikendi pa trikrat na dan, ne glede na število potnikov. Ti lahko vstopijo kjer koli, za skupine pa organizirajo posebne prevoze.
Emil Mesarič, predsednik Brodarskega društva Ranca: "Interes je vsako leto večji. Tudi med tujci, tako za vožnjo z ladjico kot za izposojo čolnov. Naš center je na Ranci, na željo pa lahko gostom čolne pripeljemo kamor želijo. Tako smo pred kratkim zapeljali skupino Nizozemcev do Dupleka na spust po stari strugi do Ptuja. Stara struga od jezu proti Ormožu še ne živi, tako kot bi lahko, je pa naš namen, da postopoma ponudbo za ljubitelje kajakaštva razširimo tudi na ta del."
Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj: "Ponudba voženj in izposoja sta dobri dopolnitvi naše ponudbe. V prihodnje bomo v našem pristanišču uredili še manjše skladišče za čolne, da bi lahko ponudili veslanje tudi po stari strugi Drave, ki se začne malo nad termami."
Namesto zaključka: turistično življenje na Dravi se postopoma prebuja, a je še daleč od možnosti, ki jih reka ponuja. Tistim, ki se s tem ukvarjajo, idej ne manjka, žal pa mnoge občine ob reki še ne vedo, kaj naj z njo počnejo.
Božo Zorko
V stari strugi Drave. (Boris Vugrinec)
Ptujsko jezero