Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kitajski tek

Delo - Zorana Baković: ... do zadnjega diha

Kitajski tek

»Mislil sem samo na to, da moram znova videti svojo družino,« je povedal eden od udeležencev ultramaratona, na katerem je zaradi mraza umrlo 21 tekačev.

Preberite še: Svojci hočejo pojasnila, ne denarja  

»Najprej sem še imel nekaj moči v prstih, tako da sem se ščipal, kmalu tudi tega nisem več zmogel. Ničesar nisem čutil, ne dlani ne stopal. Zato sem se začel gristi. Ugriznil sem se v jezik, nato v ustnice. Potem sem se z rokami udarjal po glavi. Močno, čim močneje, samo da ostanem pri zavesti. Mislil sem samo na to, da moram znova videti svojo družino.«

Tako je pripovedoval Wang Jinmin, eden od udeležencev ultramaratona, ki jih je prejšnjo soboto ujelo neurje v naravnem parku Kamniti gozd ob Rumeni reki v kitajski severozahodni pokrajini Gansu. Od 172 tekačev in tekačic jih je 21 umrlo zaradi mraza, ki sta ga nenadoma prinesla veter in dež, ta pa se je nato spremenil v točo. Osem tekačev so morali prepeljati v bolnišnico, prav vsi preživeli pa so pripovedovali o grozljivem boju s skrajnimi vremenskimi razmerami, na katere niso bili pripravljeni.

Krutost čudovite narave

Tekači, oblečeni v športne kratke hlače in majice brez rokavov, so pričakovali drugačno vrsto preizkušnje. Da pretečeš sto kilometrov, zahteva izjemno telesno pripravljenost in psihično moč, dejstvo pa je, da ni maratoncev nihče opozoril na morebitno hitro spremembo vremena. Ko so se znašli na nadmorski višini več kot tisoč metrov, in to med vzponom do točke, pri kateri se je končala etapa prvih 25 kilometrov, je začelo že tako najtežji del tekme dodatno oteževati močno deževje. Nekaj tekačev, ki so že imeli slabe izkušnje s podhladitvijo, se je raje vrnilo na izhodišče in odstopilo.

Tisti najmočnejši pa so vztrajali. Med njimi sta bila tudi 31-letni Liang Jing, večkratni šampion ultramaratona, in Huang Guanjun, zmagovalec maratona za tekače s poškodbo sluha na nacionalnih paraolimpijskih igrah leta 2019. Tokrat je bila predvidena nagrada okoli 2000 evrov. Profesionalni maratonci, kot je Liang, najpogosteje prihajajo iz revnejših slojev, tako da je bila tudi zanj denarna nagrada enako pomembna kot pridobivanje športnih izkušenj.

Bolj srečni udeleženci maratona so končali v bolnišnici. FOTO: Stringer/ ReutersKot vedno, kadar se zgodijo takšne tragedije, se je Kitajska tudi tokrat zamislila nad vsemi napakami, ki lahko pripeljejo do takšnega izida športnega dogodka, katerega namen je bil predvsem spodbujanje turizma na tem razmeroma slabo razvitem območju, ki pa slovi po čudoviti naravi.

Nova religija srednjega razreda

Čeprav kitajski profesionalni maratonci in maratonke v resnici v glavnem prihajajo iz revnih kmečkih okolij, se je začela ta vrsta rekreacije – kot nekak­šna nova religija – širiti med urbanim srednjim razredom. Kar je bilo nekdaj nakupovanje, je zdaj tek na dolge proge. Razmeroma mladi in vse bogatejši Kitajci so svoj družbeni status najprej potrjevali z nakupovanjem luksuznih avtomobilov, oblačil, ur in kozmetike. Nekje na začetku drugega desetletja tega stoletja pa se je začelo med njimi širiti prepričanje, da denar nima smisla, če človek zanemari zdravje. Nenadoma jih je vedno več obiskovalo fitnes centre, raslo je tudi število tistih, ki so se ob pomoči osebnih trenerjev pripravljali na maratonske tekme.

Nekateri so se celo z nostalgijo spominjali časov pokojnega Maa Zedonga, ki je ljudstvu ukazal, da mora vsako jutro telovaditi ob zvokih koračnic, enkrat ali dvakrat na dan pa je bilo treba prekiniti delo in pouk, da so si ljudje noge in roke pretegnili z vajami, primernimi za vse starosti.

Umrlih ni mogoče obuditi. Ali bo to zadosten poduk organizatorjem športa, ki je na Kitajskem vse bolj priljubljen, lahko zgolj ugibamo.

A medtem ko je ukvarjanje s športom v parkih ali na ulicah ostalo navada številnih državljanov nižjega premoženjskega razreda, so se hoteli tisti bogatejši razlikovati od dedkov, ki so izvajali vaje z lesenimi meči, in babic, ki so se na mestnih trgih udeleževale tradicionalnih kolektivnih plesov. Pripad­niki srednjega razreda zdaj tečejo maraton. Prvič: ker tega ne zmore vsak. Drugič: ker to dokazuje njihovo mentalno moč. Tretjič: ker to zahteva precej denarja za nakup posebne opreme – predvsem športnih copat, oblačil, nahrbtnika za vodo, ure, ki spremlja srčni utrip in premagano razdaljo, pogosto pa tudi posebne hrane, ki pomaga pri pripravah na tekmo.

Tisti, ki si pridobijo začetne izkušnje na maratonih znotraj države, se pogosto opogumijo in tečejo na tekmah v različnih mestih po vsem svetu. Tako je dobil tek na Kitajskem še eno svetovljansko razsežnost, ki pa je, seveda, obogatila predvsem življenje tistih, ki so že tako privilegirani.

Tekači, oblečeni v športne kratke hlače in majice brez rokavov, so pričakovali drugačno vrsto preizkušnje. FOTO: Stringer/ Reuters

Kitajsko atletsko združenje (CAA) je leta 2019 zabeležilo 1900 tekem, ki so jih organizirali po vsej Kitajski in se jih je skupno udeležilo 7,2 milijona tekačev. Za leto 2020 so predvidevali, da se bo število tekačev povečalo na deset milijonov, hkrati pa so že izračunali, da bo prihodek, ki ga bodo imele od tega različne industrijske in storitvene panoge, presegel 120 milijard juanov (15,5 milijarde evrov). Azijska sila se vedno primerja z najboljšimi na svetu in v CCA so ugotovili, da je vse to še vedno daleč od ZDA ali Japonske.

Vendar je tistih, ki se po vsej Kitajski prijavljajo na maratonske tekme, že tako praviloma štirikrat do petkrat več od dovoljenega števila tekmovalcev, zato je ta vrsta športne pustolovščine nadvse privlačna že spričo dejstva, da je težko dobiti mesto na startni črti. Vse pogosteje žrebajo startne številke, tako da si jih na koncu na prsi pritrdijo tisti, ki so imeli pri žrebu posebno srečo. V Šang­haju se je pred štirimi leti na maraton prijavilo več kot 100.000 tekmovalcev, teklo pa jih je lahko samo 23.000. Že ti dve številki sta bili jasna napoved, da bo ta vrsta rekreacije za bogate prerasla v resno športnoturistično panogo.

Smrti in škandali

V minulih letih so se sicer dogajali tudi različni škandali. Leta 2019 so v Xuzhouju med mednarodnim maratonom posneli eno od udeleženk, ki je del poti prevozila s kolesom. Ustavili so jo in prisilili, da se je vrnila na start in se znova podala na progo.
Trije Kitajci so pred tremi leti poskušali »prevarati« celo organizatorja maratona v Bostonu. Dva sta ponaredila aplikacije, da bi se tako izognila strogim zahtevam za udeležbo, eden pa je svojo številko dal nekemu fantu in mu plačal, da je tekel pod njegovim imenom.

Zaradi takšnih prevar na Kitajskem na tekmah uporabljajo tehnologijo prepoznavanja obrazov, tako da je zagotovljena identiteta udeležencev.

Ker so velika kitajska mesta pogosto prekrita s smogom in se je na maratonih, ki so jih prirejali na njihovih ulicah, dogajalo, da so se zaradi prevelike onesnaženosti posamezni tekači zgrudili pred ciljem ali celo umrli, so se kot idealni kraji za izvedbo tekem izkazali naravni parki v manj razvitih pokrajinah, kjer se narave še nista dotaknila industrijski razvoj in urbanizacija. Tako so v tudi pokrajini Gansu oziroma mestu Baiyin, ki leži ob Rumeni reki, za organiziranje ultramaratona ponudili svoj gozdni park. Tek čez planoto na nadmorski višini več kot 2000 metrov ponuja udeležencem poseben užitek zaradi čudovitega razgleda in čistega zraka.

Tekma se je začela v soboto ob 9. uri zjutraj v sončnem vremenu. Vprašanje, ali so organizatorji preverili meteorološko napoved in ali bi vsaj na podlagi izkušenj morali vedeti, da so tukaj mogoče hitre ekstremne vremenske spremembe, se zdaj zastavlja v okviru velike preiskave, s katero poskušajo ugotoviti, kako je mogoče, da se je zgodila takšna tragedija. Osrednja televizija je nesrečni dogodek poimenovala »poziv, da se morajo zbuditi vsi organizatorji maratona, ki v zadnjih nekaj letih cveti v skoraj vseh območjih države«. Tovrstne tekme prirejajo v 133 mestih in očitno je, da vsi organizatorji k temu viru zaslužka niso pristopili odgovorno in z vestjo. »Načrtovanje proge, zagotavljanje varnosti, medicinske priprave, reševalna služba, dostava hrane in vse, kar sodi k temu, mora biti natančno izvedeno in do konca preverjeno,« je opozorila televizija. Tekače so pozvali: »Spoštujte naravo, cenite znanost, ljubite življenje.«

Župan Baiyina Zhab Xuchen je prejšnjo soboto poslal na teren 1200 reševalcev, ki so nato vzdolž proge iskali tekače. Nekatere udeležence so rešili pastirji. Našli so jih nezavestne in s peno na ustih. Zavili so jih v odeje in jih odvlekli v bližnjo jamo, da so jih zaščitili pred dežjem in vetrom. A tragedije se ne da izbrisati. Župan Zhang je izrazil najgloblje sožalje družinam umrlih. V enem od nagovorov someščanom je celo dejal, da se počuti krivega. Vendar umrlih ni mogoče obuditi. Ali bo to zadosten poduk organizatorjem športa, ki je na Kitajskem vse bolj priljubljen, lahko zgolj ugibamo. O tem, da bodo Kitajci še naprej tekli, kot da je od tega odvisen ves smisel življenja, ni nikakršnega dvoma.

Delo, 28.05.2021 ob 14:41
Kitajski tek do zadnjega diha


 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27538

Informacije

Informacije