Janez Pikon: Zaposlimo se s panoramskim razgledom vzhodno na sedlu Rožca v smeri gora Klek, Golica, greben Struške, Belščice, ter do Stola v ozadju. 
Med cvetoče gorske in obsežne travnike na sedlu in planini Rožca, ter dlje v dolgem grebenu pogorja Karavanke. Blagodejni mir in tišina na Hrušanski planini, (Hrušenski planini, Hruščanski planini, Hruški planini) in višji Hrušanski vrh, (Velč vrh, Veliki vrh, Hruščanski vrh, Hruški vrh), nad Plavškimi rovti, kjer po strmi cesti sledimo mimo gorskih domačij do Rogarjevega rovta (1190 m). Vzpon pričnemo po kolovozu preko travnika v gozd in strmo navkreber po gozdni cesti in zahodno pod poraščenim vršičem Suhi vrh (1339 m). Dosežemo spodnji rob Hrušanske planine, odkoder višje že opazimo sedlo Rožca z vrhom Klek. Krajši vzpon skozi gozd nas privede na Hrušansko planino (1350 m), do razpotja in navkreber v strm travnati greben ob planšarski koči na Hrušansko planino. Zapustimo strmi gorski pašnik, odkoder se povzpnemo na rob gozdnega grebena, kamor nas vodi bleda stezica. Sledimo grebenu in vršni škrbini, ki močno izstopa na skalnem pomolu in nam je obenem vodilo, da dosežemo manjše sedlo Črničje (1610 m) z bolj izrazito stezo na gorski travnik in greben v smeri izbranega prvega cilja, Hrušanski vrh (Rosenkogel, 1776 m).
Vstopimo v strmi gorski travnik in vršni greben z znamenjem Svetega Izidorja, zavetnika kmetov in pastirjev na Hrušanski planini. Pri klopci s skrinjico in vpisno knjigo, ter žigom se zaposlimo s panoramskim razgledom s Hrušanskega vrha vzhodno s sedlom Rožce in vrhom Klek z Golico, grebenom Struške, Belščice, do Stola. Zahodno nas prevzame strmina Dovške Babe z izstopajočo Kepo v ozadju. Jugozahodno pa s pogledom na obsežno pogorje Julijskih Alp s Triglavom. Doline Krma, Kot in Vrata izstopajo ravno tako, kot visoki Špik in Montaž v ozadju.
Mudimo se dlje na razglednem vrhu, odkoder po počitku sestopimo zahodno na sedlo pod Dovško Babo (Frauenkogel, 1891 m) in se severno po prostranem gorskem pašniku planine Rožca (Roschitzaalm, 1650 m), bogatega z gorskim cvetjem povzpnemo na vršni greben in razgledni vrh Koprivnjak, (Schwalbenwand, 1754 m).
Vračamo se preko prostrane planine Rožca, severno pod Hrušanskim vrhom na sedlo Rožca (Rosenbachsattel, 1587 m), odkoder se povzpnemo po grebenu Petelin (1700 m) še na Klek (Petelinjek, Hahnkogel, 1753 m). Daljši odmor si privoščimo na razglednem vrhu Karavank in se v popoldanskih urah vrnemo proti Mokotovi bajti (Rožca, Pri koritih, 1540 m), od koder se po strmini spustimo proti gozdu, od tam pa nas široka pot pripelje do Hrušanske planine in pastirske koče na planini. Kasneje se vrnemo do Rogarjevega rovta nad gorske domačije v Plavžkih rovtih.
Janez Pikon