Večer, Okolje - Anja Hreščak: Gorskokolesarska in del turistične srenje sta na okopih zaradi osnutka zakona o ohranjanju narave, ...
… ki prepoveduje vožnjo z gorskim kolesom zunaj utrjenih in gozdnih poti ter določa izredno visoke kazni za kršitve.
Ko je pred dobrim tednom dni ministrstvo za kmetijstvo in okolje poslalo osnutek zakona o ohranjanju narave v javno obravnavo, so se na noge dvignili kolesarji. Več let so, pravi predsednik Kolesarske mreže Matej Obu, komunicirali tako z gospodarskim kot kmetijskim ministrstvom in iskali ustrezne rešitve, kako bi v zakonodaji primerno uredili gorsko kolesarjenje. A nazadnje na ministrstvu po pričevanju gorske kolesarske srenje njihovim pripombam niso prisluhnili in tik pred zdajci po nepotrebnem ustvarili kopico slabe volje. "Nastala je kolobocija," strne Obu.
Predvsem 24. člen zakona je tisti, ki je tako razburil slovensko gorsko-kolesarko srenjo in turistične delavce. Ta člen med drugim prepoveduje vožnjo z gorskim kolesom zunaj utrjenih poti oziroma gozdnih in drugih poti, kjer je gorsko kolesarjenje posebej dovoljeno. Ta opredelitev ni nič kaj drugačna od sedanje dvajset let stare ureditve. Namreč že uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju in zakon o planinskih poteh prepovedujeta vožnjo z motorjem in kolesom po planinskih poteh in za tako početje predpisujeta kazen. A te prepovedi doslej ni nihče upošteval tudi zato, ker je kazen lahko izdal zgolj naravovarstveni nadzornik v spremstvu policista, ki je kolesarja ujel na poti, kjer se ne bi smel voziti, torej in flagranti, in ga dobesedno potegnil s kolesa. Omenjeni nov osnutek zakona pa je možnost sankcioniranja nedovoljenega početja razširil na carinike, policiste, naravovarstvene nadzornike in inšpektorje. Za gorske kolesarje, ki vozijo v naravnem okolju, po gozdnih in planinskih poteh, kjer to ni dovoljeno, osnutek zakona predvideva globe od 100 do 2000 evrov, za pravne osebe, ki bi organizirale kolesarjenje v naravnem okolju, pa od 10.000 do 150.000 evrov. "S tem pravzaprav kriminaliziramo športno panogo," dodaja Obu.
Ne povzročajo nič večje škode kot drugi uporabniki gozda
Namen zakona, kot so zapisali na ministrstvu, je "ohranjanje biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot, z namenom prispevati k ohranjanju narave". "Določbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju so namenjene varstvu občutljivega naravnega okolja pred fizičnimi poškodbami narave in motnjami naravnih procesov. Pri čemer večina prepovedi velja že v obstoječem sistemu na podlagi predpisov o planinskih poteh in gospodarjenju z gozdovi," so pojasnili v zavodu za varstvo narave, kjer so pri pripravi zakona sodelovali, njihove pripombe pa - za razliko od kolesarskih - so bile v veliki meri upoštevane.
"Gorsko kolesarjenje škoduje naravi, ker je denimo erozija pri kolesarjenju intenzivnejša kot pri hoji," pojasnjuje Borut Peršolja, inštruktor gorništva Planinske zveze Slovenije, po izobrazbi pa geograf. S tem se seveda ne strinjajo kolesarji, ki trdijo, da njih ni mogoče enačiti z vozniki motornih koles - kot to počne osnutek zakona - in da škoda, ki jo povzročajo oni, ni nič večja kot škoda, ki jo povzročajo drugi uporabniki gozda. "Dokaz za to so poti, ki jih kolesarji uporabljajo že desetletje in so - če ne gre za primere, kjer se prevažajo na vrh z avtomobili ali pa ko gre za izjemno popularno pot - praktično v enakem stanju, kot so bile. Prav tako se kolesarji vozijo po utrjenih poteh in ne brezpotjih, kot si marsikdo predstavlja, ker vožnja po brezpotjih ni prijetna in je tudi nevarna," razmišlja dolgoletni gorski kolesar Janez Štepec. Gorski kolesarski vodnik Anej Štrucl pravi, da je taka prepoved, kot je opredeljena v zakonu, absurd, saj bi potemtakem morali prepovedati tudi uporabo traktorjev za spravilo lesa, pašo živali in jahanje v naravi, saj puščajo vsi večji odtis v naravi kot kolesarji.
"Zbliževanje interesov se v zakonu ne vidi"
Poti, ki so poleg utrjenih prometnic, posebej namenjene kolesarjem, v Sloveniji pravzaprav ni. "Z dovoljenjem obratujeta dva poligona za spust v Sloveniji. Poleg teh poligonov sta v postopku odpiranja še dve planinski poti in bosta tako namenjeni za dvonamensko rabo. Dve od 9000 kilometrov planinskih poti. Proga na Pohorju denimo nima dovoljenj, pa je tudi med tujimi gorskimi kolesarji zelo priljubljena," razlaga Obu. Dekleva pa dodaja, da parki, ki nudijo repetitivno spuščanje po progah, tako kot denimo alpsko smučanje na smučišču, zadovoljuje majhen odstotek gorskih kolesarjev, po nemški raziskavi okoli pet. Drugi gorski kolesarji iščejo doživetje v naravi, podobno tistemu, ki ga skusijo pohodniki, planinci ali turni smučarji. "Možnosti, da bi se kolesar podal na nekajurno turo in na njej vsaj nekajkrat legalno zavil s ceste, v Sloveniji ni," dodaja Andrej Dekleva, založnik in urednik portala mtb.si.
Skladno s tem so gorski kolesarji ogorčeni tudi nad višino v osnutku zakona predvidenih glob. "Ko gre za utemeljene zlorabe poti, recimo motornih vozil ali objestno obnašanje kolesarjev, kazni niso previsoke, sicer pa gre v primeru kolesarjev za zgrešeno politiko zakona, ki prepoveduje vsepovprek in v isti koš daje kolesarje in uporabnike motornih vozil," pravi Štepec. Najbolj ironično je, da so se celo planinci in kolesarji v zadnjih letih v svojih stališčih precej zbližali in se danes vsi strinjajo, da je treba postopoma začeti odpirati planinske poti tudi za kolesarje, pravi Peršolja. "A to zbliževanje interesov se iz osnutka zakona ne vidi," dodaja.
Danes za skupno mizo
Tako Peršolja kot Obu poudarjata, da je treba pristopiti k postopnem odpiranju planinskih poti. "Tako, da se navadijo eden na drugega," dodaja Peršolja. "Res je, da so v Skandinaviji, pa kje v Angliji in Nemčiji odprli vse, potem pa retrogradno zapirajo tiste poti, kjer kolesarjenje ni mogoče. A to pri nas ne gre. Mi nismo Skandinavci in se nismo sposobni samoomejevati, zato moramo eksplicitno določiti poti, kjer bo kolesarjenje dovoljeno," pojasnjuje Obu. Sogovornika se še strinjata, da je treba v zakonu vzpostaviti jasno ločnico med kolesarji in vozniki drugih motornih vozil, ki sedaj ne obstaja.
A to je šele drugi korak. Kajti trenutno v Sloveniji manjkata že osnovna sistemizacija in opredelitev, kaj gorsko kolesarska mreža sploh je. "Tukaj je po našem mnenju treba začeti urejati zakonodajo pri osnovah," pravi Obu. Ko bo določeno, kaj sploh gorska kolesarska infrastruktura je, pa je treba določiti še sistem upravljanja, pravi Obu. "Tako kot je zapisano sedaj, da je vožnja dovoljena na utrjenih poteh, to je preširok pojem," dodaja Obu. Potem bi namesto splošne prepovedi z malo dobre volje lahko dobili območja in steze, po katerih se je dovoljeno voziti, kjer je dovoljena dvojna uporaba, kot je v praksi to že vrsto let rešeno v naših sosednjih državah, dodaja Štepec. Vse to vsekakor pomembno vpliva tudi na razvoj povezanega turizma in s tem na razvoj nekaterih regij, ki so doslej na tem segmentu gradile pomemben turistični produkt, denimo Posočje.
Poleg tega sogovorniki izpostavljajo še en "nesmisel" v osnutku zakona, prepoved tiskanja vsakršnih knjig, vodnikov ali oglaševanja te (nedovoljene) dejavnosti in zaostrene kazni, ki kršiteljem nalagajo celo do 150.000 evrov globe. Za skupno mizo bodo kolesarji in kmetijski minister Dejan Židan sedli že danes in spregovorili o tem kako bi ureditev naredili "bolj življenjsko". Ministrstvo je kolesarjem prišlo naproti tudi s tem, da je rok za javno razpravo podaljšalo do konca februarja.
Anja Hreščak