Uredništvo G-L 02.01.2020 06:29 3365 0

Na afriški vrh

Nedeljski dnevnik: ... z žičnico

Kakšna gora! S snegom pokritim vrhom kraljuje Kilimandžaro, ki je s 5895 metri najvišja afriška gora, nad puščavsko savano. Streha Afrike, najvišja prostostoječa gora na svetu. Na kenijski strani domujejo sloni, s tanzanijske strani pa vsak dan krenejo proti vrhu skoraj 6000 metrov visokega kolosa alpinisti. Kar kakšnih 50.000 jih je vsako leto in ta številka se še vedno povečuje. Številni se po vzponu po tem odpravijo še v Zanzibar ali pa v Serengeti. Za skromne državne proračune teh afriških dežel je to pravi denarni blagoslov.

Samo v letu 2018 so turistični dohodki od vzpona na goro zrasli za 7,13 odstotka. Skoraj 2,5 milijarde dolarjev pustijo gosti z vsega sveta deželam. Okoli 20.000 gorskih vodnikov in nosačev živi od teh dohodkov. Da bi se na lastno pest samostojno povzpeli na Kilimandžaro, je prepovedano. Plezalca povečini spremljajo pri vzponu tri osebe: kuhar, šerpa in pa vodnik.

Na vrh vodijo različne poti. Približno teden dni ste na poti. Za napor je plezalec nagrajen s sanjsko lepim razgledom na savano. Vendar naj bo gornik v dobri formi. Tehnično sicer gora ni velik izziv - problem je višina. Marsikomu začne zmanjkovati sape. Morda bi bilo mogoče turiste na vrh prevažati z žičnico. Tako je nedavno pomislil tamkajšnji minister za turizem. V izdelavo je dal študijo o uresničitvi te zamisli. Menda sta na delu dve podjetji iz Kitajske in neko zahodno. »Naposled to ne bi bila prva žičnica na svetu,« je odgovoril minister kritikom. Z gondolami bi lahko število obiskovalcev povečali za polovico.

Skrbi za edinstveno naravo ima nasprotno tanzanijski minister za okolje Makamba. Veliki del masiva, ki je sestavljen iz treh vulkanov Kibo, Shira in Mavenzi, je v narodnem parku. To je edinstvena pokrajina iz štirih vegetacijskih con. Medtem ko je regija do vhoda v park do okli 1800 metrov še poseljena in tam pridelujejo banane, čaj in kavo na plantažah, pa je naprej navzgor gorski gozd, kamnita puščava in led. Makamba je še dejal, da bo raziskal, ali bi bila žičnica za okolje sprejemljiva. Rekel pa je tudi: »Le kakšno škodo naj bi naredila žičnica? Vsako leto Tanzanija izgubi 380.000 hektarjev gozdne površine. Kaj je pomembnejše?«

Kraj hrepenenja je Kilimandžaro že dolgo - tudi kraj sporov. Kilimandjaro, Bela gora, ali Kilimana Ngara, Svetleča gora, so ga sicer od nekdaj imenovali domačini. (cc)

Nedeljski dnevnik, 31.12.2019
Na afriški vrh z žičnico