Gorenjski glas - Igor Kavčič: Knjiga močnih žensk
V uvod v letošnji festival sodobnih umetnosti Mesto žensk je pred dnevi pri založbi Mladinska knjiga izšla knjiga Nepozabne, v kateri je predstavljenih petdeset pogumnih Slovenk različnih življenjskih poti in poklicev, ki so vsaka v svojem času premikale meje našega sveta.
Ob knjigi Nepozabne s podnaslovom Ženske, ki so premikale meje našega sveta sem se spomnil na poletje pred dobrim letom, ko smo se v skupini za pripravo igralnih kart z motivi uspešnih Gorenjcev in Gorenjk odločali, koga bomo izbrali za dvanajst upodobitev, ki so na voljo. Medtem ko je bila pri moških likih – kraljih in fantih – potrebna selekcija, so nastopile težave pri izbiri kraljic. Po treh, Ivani Kobilca, Josipini Urbančič Turnograjski in Angeli Piskernik smo dolgo iskali četrto in si nazadnje iz Ljubljane izposodili alpinistko, ljubiteljico gorenjskih gora Pavlo Jesih.
Kdo so torej uspešne in pogumne Slovenke, ki so v preteklih sto, sto petdeset letih v svojih poklicih, z visoko izobrazbo in javnim delovanjem orale ledino v nekdaj izrazito moškem svetu? Že bežen pogled v kazalo potrdi, za kako pomembno knjižno izdajo gre. Menim, da bi povprečen državljan med petdesetimi uspešnimi ženskami v knjigi najverjetneje prepoznal le kakih deset imen, najbrž bi še kakšni manj znal opredeliti tudi njeno vlogo v družbi.
V knjižnem projektu je moči združilo kar dvajset avtoric, ki so prispevale zapise o posameznih nepozabnih ženskah, med njimi Milica Antić Gaber, Nika Kovač, Metka Mencin, Ana Duša, Nina Perger in druge, besedila je uredila in poenotila Ana Ugrinović. Kot je k izdaji zapisala pobudnica Veronika Tašner, so se pri pisanju naslanjale na knjigo Pozabljena polovica, ki je pred štirimi leti izšla pri založbi Tuma in je v njej bilo predstavljenih 129 pomembnih žensk. Odločitev za izbor petdesetih je bilo torej dodatno sito, kljub temu pa je, kar je še ena izmed kvalitet knjige, zajet širok razpon področij, na katerih so bile ženske uspešne. Tako se srečamo z umetnicami, podjetnicami, znanstvenicami, profesoricami, muzealkami, dobrotnicami, časnikarkami ..., mnoge izmed njih so bile vsaka v svojem času tudi borke za pravice žensk.
Le z veliko mero poguma so prihajale do boljše izobrazbe, ki je bila tako kot šolanje v preteklosti predvsem v domeni nasprotnega spola, prav tako so posegale na nekoč tipično moška poklicna področja, za svoje delo so bile slabše plačane kot poklicni kolegi, v družbi so se težje dokazovale ... Vse po vrsti so bile močne ženske in so si upale. Naj bo to pionirka slovenskega podjetništva Evgenija Šumi, hotelirka Jula Molnar, antropologinja in etnologinja Branislava Sušnik ali pa prva slovenska igralka v Hollywoodu Zalla Zarana, balerina na evropskih odrih Lidija Wisiak, arhitektka Dušana Šantel Kanoni in prva slovenska in jugoslovanska letalka Kristina Gorišek Novaković ...
Vsaka je predstavljena na treh straneh, ob orisih iz življenjske in poklicne poti pa sledi tudi poudarek, ki posameznico nekako določa. Zapise so z ilustracijami oplemenitile priznane slovenske likovne umetnice: Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Samira Kentrić, Tanja Komadina, Polona Lovšin, Andreja Peklar, Sabina Šinko, Helena Tahir, Ana Zavadlav in Huiqin Wang.
Ob izidu je bilo nekaj prahu okrog zamenjave naslovnice, na kateri naj bi bila ilustracija žensk na kolesih – kolo je eden najbolj prepoznanih simbolov zgodnjega feminizma. Ko je ženska sedla na kolo, je postala enaka moškemu, kolo je pomenilo tudi neko svobodo. Založba je pred izidom naslovnico zamenjala z ilustracijo brez koles. Iz Mladinske knjige so svojo potezo obrazložili: »Založba je svoje stališče glede ženske enakopravnosti kredibilno izrazila tako, da je knjigo Nepozabne umestila v svoj program, jo ustrezno promocijsko podprla in v ničemer posegla v vsebino knjige. Oblikovanje naslovnic pa je vedno v domeni založbe, torej ne avtoric ali avtorjev in tudi ne samo urednice oziroma urednika, pač pa širšega tima. V Mladinski knjigi ima pri izbiri naslovnic odločilno besedo vodstvo uredništva, prodaje in marketinga. Pri projektu Nepozabne nas je vodilo dejstvo, da je knjiga v prvi vrsti namenjena otrokom tretje triade osnovne šole, in cilj, da neobremenjeno spoznajo vlogo in osebnosti žensk, ki so spreminjale meje našega sveta. Predlagana naslovnica bi po mnenju odločevalcev v luči aktualnih političnih dogajanj lahko služila kot poligon za različne interpretacije ter tako odvrnila pozornost od vsebine knjige. Sedanje diskusije okoli naslovnice to potrjujejo. Pri našem izboru naslovnice ne gre za strah pred to ali ono vlado, ampak za načelno delovanje založbe.«
Ali bi nas moralo ob tovrstnih zadevah v 21. stoletju biti strah ali ne, je najbrž stvar druge, širše debate, zagotovo pa bi lahko zapisali, da je knjiga Nepozabne izšla ob pravem času na pravem mestu in močno presega namen ozaveščanja osnovnošolske mladine. Naj z njo tudi odrasli dopolnijo svoje (ne)znanje.
Mladinska.com, 21.09.2020
Nepozabne
O ženskah, ki so premikale meje našega sveta
/.../ Nekatere od žensk v tej knjigi poznamo, večine ne, zdaj so končno dobile dovolj vidno mesto, ki ga v naših zgodovinskih knjigah, učbenikih, kurikulih, spominskih obeležjih in razpravah praviloma še vedno nimajo.
Naše nepozabne junakinje so:
Ivanka Anžič Klemenčič, Mara Bešter, Franja Bojc Bidovec, Angela Boškin, Kristina Brenkova, Karla Bulovec Mrak, Antonija (Tončka) Čeč, Avgusta Danilova, Elvira Dolinar, Kristina Gorišek Novaković, Minka Govekar, Fanny Haussmann, Valerija Heybal, Josipina Hočevar, Zora Janžekovič, Pavla Jesih, Nada Jevdjenijević Brandl, Eleonora Jenko Groyer, Alma Karlin, Ivana Kobilca, Živa Kraigher, Zofka Kveder, Tanja Lamovec, Ana Mayer Kansky, Danica Melihar Lovrečič, Jula Molnar, Marica Nadlišek Bartol, Lili Novy, Pavlina Pajk, Angela Piskernik, Elda Piščanec, Ljuba Prenner, Alma Sodnik, Nada Souvan, Helena Gizela Stupan, Dušana Šantel Kanoni, Alojzija Štebi, Gizela Šuklje, Evgenija Šumi, Branislava Sušnik, Franja Tavčar, Vida Tomšič, Josipina Urbančič Turnograjska, Marija Vera, Angela Vode, Katja Vodopivec, Zalla Zarana, Marija Wessner, Lidija Wisiak, Marija Wirgler.
Da se njihove zgodbe lepo berejo in so med seboj dobro uglašene, je zasluga urednice besedil Ane Ugrinović, ki je opravila tudi izjemno redaktorsko delo.