Slovenske novice, Reševalna akcija - Boštjan Fon: Tekmovalec v gorskih tekih Dejan Grm v sunkih vetra omahnil pod Malim Triglavom.
KREDARICA, VRŠIČ – Sobotno poldne se je pripravljalo odbiti, ko so na regijski center za obveščanje za območje Gorenjske prejeli klic na pomoč iz Julijskih Alp, kjer se je pod Malim Triglavom zgodila gorniška nesreča. »Prve podatke so nam posredovali gorski reševalci iz skupine Ajdovščina, ki so bili prvi pri poškodovancu. Aktiviran je bil vojaški helikopter s posadko nujne medicinske pomoči, čeprav so bile razmere okoli Triglava dokaj nenavadne za polet,« je povedal vodja intervencije in načelnik postaje GRS Mojstrana Jože Martinjak: »Zima v Julijcih je v tem času čudna, razmere na terenu so zoprne, saj je vse spihano, po skalah pa je ledeno.« Poleg helikopterskega dela je Martinjak aktiviral še deseterico gorskih reševalcev, če plovilu ne bi uspelo priti do ponesrečenega. »Poškodovani je bil ob vstopu poti s Kredarice na Triglav.
Omahnil naj bi na vrhu grebena in padal ob Plezalni smeri. Imel je veliko srečo, da je sploh preživel. Bil je sam, na območju, kjer je izgubil korak, pa se ne da varovati, tam ni klinov in je v teh razmerah izjemen krizni predel. Upam, da se bo izmazal brez hujših posledic.« Načelnik postaje GRS Mojstrana dodaja: »Vsi akterji reševanja na terenu so opravili izjemno delo in jim iskreno čestitam.«
»Poškodovanega je opazil nekdo s Kredarice čepečega v snegu pod steno. Ni bil nezavesten. Mislili so, da je stvar lažja, ker je nato naredil še par korakov, a je padel po tleh,« pravi gorski reševalec inštruktor Robi Kovač iz Reševalne skupine Ajdovščina v okviru postaje GRS Tolmin: »V tistem sem skupaj s kolegom reševalcem letalcem Davidom Semičem in dvema pripravnikoma za gorskega reševalca prišel do Kredarice in brez oklevanja smo stekli do poškodovanega. Ko smo prišli do njega, sem fanta prepoznal, kličejo ga Redbulko, saj je izjemno kondicijsko pripravljen in precej treningov in vzponov opravlja po visokogorju.« Kmalu se je izvedelo, da je poškodovani 28-letni Dejan Grm iz Vitanj, prepoznan tekmovalec v gorskih tekih, med drugim je novembra lani zmagal na osemurnem preizkusu pod Stolom, ko se je dvanajstkrat povzpel iz Završnice do Valvasorjevega doma. »Najprej sva ga s Semičem toplotno obvila s posebno folijo, ki jo imamo vedno v nahrbtnikih, in nato še odejami, ki so jih prinesli s Kredarice. Poškodovani je bil oblečen za premikanje, ne za bivakiranje, in s toploto, nanj smo položili še vsa naša oblačila, smo ga vzdrževali pri življenju.«
Poizkusite si zamisliti fante, ki so se brez zaščite svojih oblačil trudili ohraniti življenje poškodovanega pri minus deset stopinj, svoje so dodajali še sunki vetra! »Čakali smo na helikopter. David je povedal, da bo nalet do nas izjemno težak za posadko. Pogledovali smo navzgor in sklepali, da je moral poškodovani pasti skoraj dvesto metrov navzdol, in je bil res čudež, da je sploh bil v takem stanju, kot smo ga našli. Lahko bi bilo precej huje. Po tistem, kar smo videli, in po razmerah, ki so vladale na območju Malega Triglava, sklepam, da vzrok za padec tiči v sunku vetra, ki ga je odnesel z vertikale, ali pa je z derezo zapel v gamašo in padel v globino.« Ko je četverica dobila pomoč iz vojaškega plovila in je bilo akcije za njih konec, niso odšli na načrtovani vzpon na Triglav. Obrnili so se v dolino, ob tem pa vsi v en glas povedali: »Saj nas bo gora počakala.«
V vojaškem helikopterju, ki ga je upravljal kapitan Rok Einhauer, je bil kopilot Aleš Ledinek, operater na vitlu Primož Skočir, v posadki pa so bili še Bojan Kos kot policist letalec, zdravnik letalec dr. Andrej Kunstelj, ki ga je plovilo pobralo v Kranjski Gori, ter reševalec letalec Miha Pintar, ki povzema: »Ko smo naleteli nad vpadnico in videli smer padca poškodovanega, je bilo vse videti precej slabo. Spustili smo se na tla po jeklenici in poškodovanega s helikoptersko vrečo ter vakuumsko blazino dvignili v helikopter in prepeljali v jeseniško bolnišnico.« Akcijo, ki bi se ji poklonil še vsak tako izkušeni hollywoodski kaskader, opisuje kopilot Ledinek: »Razmere so bile precej zapletene, saj nas je pričakal zelo močan severozahodni veter s hitrostjo do 40 km/h, vmes so se pojavljali še precej hitrejši sunki. Dostop do mesta je bil v realnem času, tako kot recimo poleti, le s tem dodatkom, da smo pobrali zdravnika in reševalca med potjo. Poškodovani je bil na takem kraju, kjer je bilo malo referenc za lebdenje in je bilo zato dokaj komplicirano reševanje, sploh v fazi dviga v plovilo. Vendar smo nalogo dobro opravili in upamo, da bo poškodovani lahko kmalu zapustil bolnišnico.« Za posadko pa ni bilo konec premetavanja v plovilu, saj jih je ob vzletu s helioporta jeseniške bolnišnice čakalo novo reševanje! »Morali smo v smeri Vršiča, a smo iz podatkov razbrali, da bo pod Mojstrovko bolj odprto in z manj oblačnosti, čeprav je bilo tudi vetrovno, generalno je pihal severni do severozahodni veter,« pravi Ledinek. Pet minut čez eno popoldne se je na pobočju Mojstrovke sprožil plaz snega in kamenja, ki je v objem zgrabil 50-letnega avstrijskega turnega smučarja iz Badna. Ta je bil izjemno opremljen, celo z nahrbtnikom, ki ima vgrajeno protiplazovno zračno blazino, a je pozneje povedal, da se je vse zgodilo tako hitro, da zračne blazine ni mogel aktivirati. Bil je močno poškodovan po glavi, a pri zavesti in komunikativen. Ob tem se je zgodila zanimiva situacija, saj se je z meje javljal avstrijski helikopter s posadko, bili so že v zraku, in hoteli so po njega.
Spremljevalci so ob sprožitvi plazu klicali naravnost na avstrijsko gorsko reševalno službo in v njihov center za obveščanje, ti pa so dvignili plovilo, saj niso vedeli, da je v zraku že naš vojaški helikopter. »Zaradi dovoza poškodovanega izpod Triglava smo bili bližje, zato smo nemudoma krenili v novo akcijo,« pove Ledinek. Tudi v tem primeru so se dodatno aktivirali gorski reševalci iz postaj GRS Bovec, Mojstrana ter Kranjska Gora za morebitno klasično reševanje ali podporo helikopterju, a je izurjena in nadvse pogumna posadka oskrbela ter do jeseniške bolnišnice prepeljala tudi turnega smučarja iz sosednje države. »Plaz ni bil hiter, turnega smučarja je sicer zgrabil, a ga ni zmlel. Ob tem je z glavo udaril v skalo in zaradi poškodbe nad obrazom ni mogel sam sestopiti, pa smo opravili še eno reševalno akcijo,« takole, kar nekako mimogrede, kot da je šlo za čisto običajen dan v pisarni, za računalnikom in s pogledom mimo fikusa skozi okno, pravi gorski reševalec letalec Miha Pintar. Sobote za gorske reševalce ni bilo konec, v akcijo so morali, tokrat klasično, rateški gorski reševalci, ki so šli pomagat gornici, ki si je ob sestopu s Tromeje poškodovala gleženj.
Boštjan Fon