Janez Pikon: Po oglarski poti pobočja Kladja na planino Konjska dolina. Lahko tudi po sončni poti, nad že opuščenimi predeli Kladja se steza vije blago proti planini na južnem robu Pokljuke. Krucmanov stan je prvi ob poti, kar velike planine.
Kladje in planina Konjska dolina, ki je razvlečena, s kar tremi velikimi predeli, tudi kar dobro naseljena in obiskana, pozimi in poleti. Čeprav danes nisem našel nikogar, ki bi tu že pripravljal vse potrebno za praznovanje bližajočih se praznikov, verjetno sem bil še kakšen dan prezgodaj, čeprav so nekatere hišice že okrašene. Ostanki kamnitega zidu, ki ga že močno načenja zob časa, še vedno spominja na obdobja iz preteklosti, ko je obli vrh sredi planine poleg mejnega zidu, krasilo pobočje in številni sončni travniki, nad izpostavljenim ostenjem, severno ob vasi Podjelje. Najvišje na planini in tudi najbolj razgleden je pomol ali val, zato vav ali Na Vavo, kar nenavadno ime.
Današnji pogled v dolino Na Vavo, Pr Štefanu, Planina Konjska dolina
Vrnem se nazaj do Krucmanovega stanu, najnižji predel planine, malo posedim na soncu, pregledam okraske na hlevu in stanu, ljudje imajo smisel za te stvari, ki jih vedno primerjam med seboj, tudi po drugih planinah.
Planina Konjska dolina
Odločim se oditi nazaj v dolino in zapustim planino, moje misli so polne lepih vtisov, misli so na paši, kot bi lahko rekel in kar naenkrat sem že v vasi Podjelje, ko mi znanec ustavi in me vpraša, če se želim peljati v dolino, seveda sem zato in se odpeljeva domov.
Janez Pikon