Janez Pikon 18.12.2007 05:29 4582 0

Plezališče Bitnje

Janez Pikon: Nikoli te previsne stene ne samevajo, vedno so obiskane, nekateri plezalci radi preizkušajo svoje sposobnosti, se pripravljajo za težje naloge, kot so vsekakor tudi plezalne smeri v plezališču ob vasici Bitnje.

Ogledal sem si plezalne stene in navpične ter previsne smeri v steni Peči ob Gradišču in vzhodno ob vasici Bitnje in se kasneje povzpel skozi naravni prehod Skoz Luknco, za Preduh in severno do vasi Jereka. Klanec po ozkem naravnem koritu, posut z debelim slojem jesenskega listja in snežne zaplate, me opozorijo na previdnost in hojo po robu na razgledišče z lično klopco ter vidljivostjo po Spodnji bohinjski dolini. Zahodno ob znamenitem in poraščenem vrhu Gradišče se je v davnini odvijala zgodba o skrivnosti bohinjskega zlata, kajti s s poselitvijo Bohinja devetsto let pred Kristusom seže daleč v preteklost v čas naselitve sončnega pobočja Gradišča, vpeto med vasici Bitnje in Lepence severno ob bolj poznanem Ajdovskem gradcu nad Savo Bohinjko.

Pa v tih nepretrganih gostih lesovih ni hodil samo lovec s puščico, sulico in z nožem, zalezovat zveri ali branit se jih. Nikoli te previsne stene ne samevajo, vedno so obiskane, nekateri plezalci radi preizkušajo svoje sposobnosti, se pripravljajo za težje naloge, kot so vsekakor tudi plezalne smeri v plezališču ob vasici Bitnje.

Te gore so imele mnogo železove rude, ki je v ilovnatih kotanjah in kontah ležala skoraj na vrhu zemlje, ki je bila dobiti brez posebnega truda in rudarske umetnosti in se je rada topila ali kakor Bohinjec pravi »plavila.« Ta ruda je bila sicer samo železna pa je dala veliko suhega zlata.

Sledil sem nekoga v obratni smeri, ki tudi ni želel ostati doma in je moral malo pogledati naokoli. Med potjo proti Jereki sem se povzpel še na Preduh (654 m), vrh nad cesto ob potoku Jerečice in se spustil nad pečino in korita Čučkova tesen.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon