Slovenski narod: ... traja dalje
Požar traja dalje. — Gozdni vrhovi, Jelovica in drugi v plamenu
Bohinjska Bela, 12 .aprila 1921
Požar zanetila zlobna roka. — Celokupna škoda 16 milijonov.
V ponedeljek, okoli 3. popoldne se je razlegal po vsej bohinjski dolini turoben glas plat zvona, naznanjajoč izbruh velikega požarja, ki je izbruhnil na doslej nepojasnjen način na državni žagi verskega zaklada pri Soteski, na pilarni z dvema polno-jarmenikoma in kjer so bile nakopičene velikanske zaloge rezanega lesa in hlodov. Po vaseh je tudi odmeval glas trompet požarnih hramb. Na vozovih in peš so prebivalci Bohinja hiteli na kraj velikega požarja, da pomagajo z vsemi človeškimi silami udušiti divji element, ki se je bliskovito širil po vsej žagi in skladišču.
V Bohinjski Beli, ob vhodu v dolino, smo opazovali veličasten prizor. Glas trompete požarne brambe je dvignil vse prebivalstvo na noge. Povpraševali so: »Kje gori?« Takoj pa so opazili v smeri proti Obrnam-Soteski temno-rjav-siv dim, ki se je valil navpično kvišku proti nebu. Vsa Soteska je bila mahoma vsa v gostem dimu.
Gasilno društvo v Bohinjski Beli je prvo dospelo na kraj požarja s svojo brizgalno. Za njimi so došli gasilci iz Rečice pri Bledu, iz Mlina ob Blejskem jezeru in iz daljne Bohinske Bistrice.
Požar je bil strašen, vročina naravnost peklenska.
Gasilnim društvom je bilo nemogoče z navadnimi brizgalnami pogasiti velikanski ogenj, ki je zavzemal vedno hujše in obširnejše dimenzije. Gasilcem se je posrečilo obvarovati pred ognjem samo malo skladišče desk, naloženih ob savskem mostu. V kratkem času so pogorela vsa poslopja z žago vred popolnoma do tal. Pogorela so vsa skladišča desk in hlodov do savskega jezu. Nekaj hlodov so gasilci rešili na ta način, da so jih pometali v potok.
Vsled pomladne suše so iskre in veliki kupi žerjavice leteli daleč na okoli. Iskre so povročile na to še gozdni požar .Vnel se je gozd v Soteski, ki je začel goreti z vso silo in divjostjo. Vsa kotlina proti Bohinju do Babjega zoba je bila vso noč v velikem žaru, vsa dolina je bila razsvetljena ko nekoč, ko so še goreli bohinjski plavži. Še danes, v torek ob 3. popoldne gori gozd v Soteski in se širi proti vrhovom Jelovice. Velikanski gozdni požar je bilo nemogoče udušiti ali vsaj omejiti, ker sile prebivalstva niso bile kos divjemu elementu. Zaprosili so pomoč v Ljubljano.
Požar traja še danes dalje
Jesenice. 13. aprila, 1921
Velikanski gozdni požar na Jelovici, ki je nastal po požarju žag v Soteski, je trajal včeraj ves dan, vso noč in traja še danes z vso vehemenco. Iz Ljubljane je sinoči došlo 145 vojakov pod poveljstvom kapetana Andrića na pomoč Bohinju. Vojaštvo je takoj začelo z gasilnimi deli na vrhovih Jelovice in v gozdovih Soteske. Iz Ljubljane se je vojaštvo odpeljalo ob 8.25 zvečer proti Jesenicam.
Državne žage verskega zaklada so imeli v najemu lesni trgovci Dolenc, Arnejc in Pogačnik, ki so člani lesne industrijske družbe »Sava«. Od verskega zaklada so prevzeli v eksploatacijo gozdove okoli Soteske. Na skladih so imeli okoli 140 vagonov lesa in hlodov. Požar je skoraj vse uničil in cenijo škodo nad 12 milijonov. Kakor javljajo je požar nastal na ta način, da se je vnelo žaganje. Žage so popolnoma upepeljene. Žerjavica še vedno tli. Gozdni požar traja danes vse dopoldne.
Požar zanetila zlobna roka. — Celokupna škoda 16 milijonov
Ljubljana. 13. aprila 1921
Iz merodajnih lesno-lndustriskih krogov smo prejeli o velikanskem požarju v Soteski še naslednje podrobnosti: Požar je morala zanetiti zlobna roka, kajti izključeno je, da bi bil požar nastal vsled kakega defekta v mašineriji. Žage verskega zaklada so bile žage na vodno turbino. Če bi iz mašinerije bil povzročen požar, bi se to takoj opazilo in gotovo iskre pogasilo. Požar je nastal v žaganju in se je bliskovito razširil po vseh prostorih. Bilo je nekaj strašnega. Zgorele so zaloge najfinejšega rezanega lesa, katerega je težko dobiti. Les je bil določen za eksport v Italijo in Levanto. Kako je bil požar strašen, si lahko predstavljamo v dejstvu, da so celo hlodi v vodi goreli in zgoreli.
Škoda
Lesni trgovci cenijo škodo v uničenem materialu na minimalno milijone kron, škodo na vpepeljenih žagah nad dva milijona kron. V milijone pa gre škoda v požganih gozdovih. Gozdni požar je uničil velikanske komplekse smrekovih gozdov. Požar je bil tako silen, da je upepelil visoke smreke do vrhov. Razširil se je visoko v vrhove Jelovice. Škodo v gozdovih cenijo minimalno na 10 miljonov kron. Prizadeti so po teh požarih verski zaklad in posamezniki posestni iz Bohinjske doline.
Žage v Soteski so imeli v najemu lesni trgovci Fran Dolenc iz Škofje Loke, Josip Pogačnik iz Podnarta in tvrdka Arnejc iz Jesenic, vsi družabniki lesnoindustrijske družbe »Sava«. Proti požarju so bili zavarovani pri zavarovalnici »Jugoslavija« za zelo minimalen znesek.
Slovenski narod, 14. april 1921 dLib.si
Požar v Bohinju
O katastrofalnem požarju v Soteski v bohinjski kotlini nam javljajo še nekatere zanimive podrobnosti: Kako je nastal požar na žagi verskega zaklada?
Prvotna domneva, da je požar zanetila kaka zlobna roka, je brez podlage in izključena. Verjetnejša je naslednja verzija: Nekaj ur pred izbruhom požara na žagi je nastal nasproti žage v neposredni bližini gozdni požar, povzročen od lokomotive državne železnice, ki je vozila okoli poldne mimo žage. Na žagi zaposlenih osem žagarjev je takoj odhitelo gasit ta gozdni požar, štirje žagarji so ostali na žagi. Ko so pogasili požar v gozdu, so se vrnili na žago, toda v tem trenotku so opazili na žagi med gatrom in cirkularko v žaganju ogenj. Obupno so zaklicali: »Sedaj pa gori na žagi!« Ogenj se je s tako nenavadno naglico širil, da so se delavci komaj rešili z žage in da ognja niso mogli udušiti. ...
Slovenski narod, 15. april 1921