Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Pohorski turizem med krošnjami

Večer, Maribor - Katja Ertl: Z razvojem zelene turistične ponudbe naj bi do leta 2030 Pohorje postalo evropsko prepoznavna turistična destinacija.

"V oazi miru in neokrnjene narave in krajine lahko občudujemo gozdove, planje, barja ter pestrost rastlinstva in živalstva. Tu se srečujemo z zdravim načinom življenja, možnostjo oddiha v ohranjenem naravnem okolju ter s preživljanjem aktivnih počitnic. Sodobne družinske kmetije so usmerjene v ekološko kmetovanje in skupaj s turističnimi središči v sonaravni turizem. Ceste in druga infrastruktura so vzdrževane, signalizacija je urejena ..." S takšnimi vsebinskimi poudarki se začne Vizija trajnostnega razvoja zelene ponudbe turističnega območja Pohorja 2030 - obsežne študije, ki Pohorje čez slabi dve desetletji vidi kot evropsko prepoznavno turistično destinacijo.

A pot do uresničitve te vizionarske ideje je še dolga. Med tri statistične regije in 16 občin razdeljeno Pohorje zaradi slabe koordinacije med lokalnimi skupnostmi, turističnimi ponudniki in prebivalci, predvsem pa zaradi pomanjkanja kakovostnih vsebin, namreč še vedno ne predstavlja v enotno turistično destinacijo povezanega območja.

Postelja in hrana nista dovolj
Da ne gre le še za enega izmed za pisarniško mizo po sistemu od zgoraj navzdol nastalih projektov, ampak za skupek več kot devetdesetih konkretnih projektov, ki so nastali na podlagi terenskega dela, delavnic, razgovorov z deležniki in za katerimi s podpisom stoji tudi vseh 16 občin na območju Pohorja, razlaga dr. Tanja Lešnik Štuhec, avtorica dokumenta, ki je nastal v sklopu projekta NATREG, financiranega iz programa transnacionalnega sodelovanja jugovzhodna Evropa. Za udejanjanje Vizije Pohorje 2030 dve leti po izteku projekta kot prostovoljci skrbijo člani Skupine za Pohorje, ki povezujejo področja turističnega razvoja, varstva narave, trženjskih aktivnosti in projektnega vodenja in skrbijo, da misel o boljši prihodnosti Pohorja živi med prebivalci.

"Osnovno poslanstvo vsake turistične destinacije je, da zadovolji pričakovanja in potrebe gostov, pri nas pa se še vedno obnašamo tako, kot da je ponudba tista, ki bo narekovala povpraševanje. Postelja in hrana preprosto nista več dovolj, da bi privabili goste," o razlogih, zakaj Pohorje, še zlasti poleti, ne pritegne več obiskovalcev, razmišlja Lešnik Štuhčeva in poudari, da si današnji gostje želijo predvsem inovativnih doživetij. Teh pa je na Pohorju premalo. Prav zato so doživljajske zgodbe postavljene v središče vizije zelene turistične ponudbe. Pri tem ima Mariborsko Pohorje po besedah Lešnik Štuhčeve veliko prednosti pred drugimi deli Pohorja, saj je v bližini mesta, kar zagotavlja kritično maso obiskovalcev, prav tako že ima zagotovljeno infrastrukturo, treba jo je samo prilagoditi novim vsebinam.

Hotel med drevesi in lebdeča pot med krošnjami
Eden takšnih trajnostnih turističnih produktov, ki ne bi bili zanimivi le za domače obiskovalce, ampak bi z njimi lahko na Pohorje privabili tudi tuje goste, po besedah Lešnik Štuhčeve spada hoja med krošnjami. Bavarski gozd, ki velja za eno izmed najpomembnejših turističnih destinacij v Evropi, prav zaradi takšne doživljajske poti v glavni turistični sezoni privabi od 40 do 50 avtobusov turistov mesečno. Okrog tri milijone evrov vredno investicijo, ki so jo izpeljali v obliki javno-zasebnega partnerstva, jim je uspelo povrniti v 18 mesecih. "Obiskovalci Pohorja bi avtomobile pustili na parkirišču pod vzpenjačo in se z gondolo pripeljali do končne postaje na vrhu Pohorja. Nedaleč od bolfenške cerkvice bi se začela 800 metrov dolga lesena lebdeča pot, ki bi se postopoma vzpenjala med krošnje in bi vodila do razgledne ploščadi na višini 25 metrov, od koder bi bilo videti različne vrste dreves in njihove posebnosti od korenin do krošnje," razlaga Lešnik Štuhčeva. Poleg različnih informativnih in interpretativnih tabel, ki bi obiskovalcem omogočale, da se na pot odpravijo na lastno pest, bi doživljajska vodenja za različne ciljne skupine izvajali usposobljeni vodniki.

Morda se bo kmalu mogoče sprehajati - kot v Bavarskem gozdu - tudi med krošnjami dreves v pohorskih gozdovih
 
Morda se bo kmalu mogoče sprehajati - kot v Bavarskem gozdu - tudi med krošnjami dreves v pohorskih gozdovih. (Jurij Gulič)

Druga takšna ideja je glamurozno kampiranje med drevesi - sistem energijsko varčnih hišic v sklopu centra dobrega počutja, kjer bi ponujali različne programe razstrupljanja in delavnice na temo zdravega načina življenja. "V Skandinaviji, kjer je največja ponudba tovrstnih namestitev, je za eno prenočitev v takšnem razpršenem hotelu v naravi treba plačati okrog 300 evrov. Jasno je, da na Pohorju ne moremo računati na tako visoke cene, kar pa ne pomeni, da zgodba ne bi mogla biti uspešna," je prepričana Lešnik Štuhčeva.

Potrebe po tovrstnih vsebinah se zavedajo tudi turistični ponudniki, pravi direktor Športnega centra Pohorje Srečko Vilar. "Turistično gospodarstvo stoji za takšnimi vizijami, ki poskušajo najti konsenz med varovanjem okolja in turističnim razvojem ter nam dajejo neko skupno smer. Nič, kar je vključeno v ta dokument, ni prenapihnjeno ali nerealno. Vizija zagotovo drži vodo in nam odpira oči za možnosti, ki jih imamo na Pohorju, pa se jih pogosto ne zavedamo," razmišlja Vilar. Glavno oviro pri doseganju ciljev vizije vidi predvsem v sedanjem pomanjkanju kakovostnih finančnih virov, zaradi česar verjame, da se bo realizacija vizije zamaknila tudi v obdobje po letu 2030. Kot eno ključnih oblik razvijanja turistične ponudbe vidi Vilar v tesnejšem sodelovanju turističnih podjetij z lokalnimi ponudniki, ki bi turizmu zagotavljali zadostne količine, predvsem pa trajno oskrbo z mesom, zelenjavo in drugimi pridelki pohorskih kmetij.

Potrebo po okrepitvi dobaviteljskih verig in večji tržni usmerjenost pohorskih kmetij razpoznava tudi strokovnjakinja za marketing in predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor Mihaela Škrlj Brglez. To bi po njenem mnenju bilo mogoče doseči s povezovanjem ponudnikov celovite zelene oskrbne verige pod skupno tržno znamko in s specializirano ponudbo izdelkov in storitev, ki bi jih v okviru dopolnilne dejavnosti razvijale posamezne turistične in druge kmetije. "Dobre produkte že imamo, sedaj pa moramo narediti še korak naprej in se naučiti, kako jim dvigniti dodano vrednost in jih prodati," meni Škrlj Brglezova in doda, da določene aktivnosti v smeri sodelovanja in povezovanja različnih deležnikov v okviru projekta Okusi Rogle ter nadaljevalnih projektov NATREGA - ALPA in WETMAN pod vodstvom Zavoda RS za varstvo narave že potekajo.

"Avstrijci sodelujejo, mi pa tekmujemo"
Ena izmed tistih, ki jim je s specializirano ponudbo in številnimi izobraževalnimi vsebinami, navezanimi na življenje na kmetiji, uspelo doseči ta preboj, je izletniška ekološka kmetija Pri Baronu na Planici nad Framom. V svoji biotrgovinici imajo okrog 60 različnih izdelkov lastne pridelave, pri njih je mogoče kupiti tudi pridelke drugih ekoloških pridelovalcev žita, medu, ječmenove kave, olja in vina. S turizmom se ukvarjajo že 25 let, v ekološko kmetovanje pa so se preusmerili pred 14 leti. Po besedah lastnika kmetije Borisa Uranjka so največ idej, kako razširiti svojo ponudbo, dobili ob ogledih dobrih praks v tujini, predvsem Avstriji in Nemčiji. "V avstrijskem Vulkanlandu je vsaka kmetija drugačna, kmetje se s svojim pridelki dopolnjujejo v ponudbi in si med seboj pomagajo, tudi tako, da v lastnih trgovinah prodajajo pridelke drugih kmetov iz okolice. Pri nas pa še vedno stremimo k temu, da bi bili vsi enaki, in namesto da bi sodelovali, med sabo tekmujemo." Tako pomanjkanje specializacije kot eno ključnih ovir na poti do boljšega sodelovanja med ponudniki vidi Uranjek. Majhen korak v pravo smer bi bila po njegovih besedah že skupna zloženka ali spletna stran, s katero bi združili ponudbo kmetij na določenem območju in s tem vzpostavili dobaviteljsko verigo gostinskim podjetjem.

Ohranjanje narave ni cokla razvoja
Kot organizacijsko obliko, ki bi bila sposobna povezati Pohorje in bi s svojim celostnim pristopom presegala dejavnosti regionalnih in lokalnih turističnih organizacij, vizija predvideva tri soodločujoče organizacije - javni zavod Naravni park Pohorje (NPP), zadrugo Doživeti Pohorje, d. d., ki bi povezovala varstvo narave s ponudbo turističnih deležnikov, in Zvezo Interesnih skupin, v katero bi bili povezani turistična društva, obrtniki, umetniške skupine in posamezniki, ki posredno prispevajo k oblikovanju turistične ponudbe. Javni zavod NPP bi kot naravovarstvena organizacija skrbel predvsem za varstvo narave in kulturne dediščine na območju Pohorja, ki je že vključeno v evropsko ekološko mrežo Natura 2000. "Velikokrat se o tem govori kot o cokli razvoja, v primeru Pohorja pa je to ena izmed osnov, na katerih temelji celotna razvojna zgodba. Ob ohranjanju varovanih območij namreč omogočamo tudi ohranjanje delovnih mest, poselitve in razvoj turizma v prihodnosti," s svojim razmišljanjem zaključi eden od soavtorjev vizije, dr. Jurij Gulič iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave - Območne enote Maribor.

Katja Ertl

 

Vecer.si 27.07.2013

Kaj vse se lahko skriva med krošnjami ...
 
Kaj vse se lahko skriva med krošnjami ...
(Jurij Gulič)
 
Boris Uranjek: "V Avstriji kmetje v lastnih trgovinah prodajajo tudi pridelke drugih kmetov iz okolice."

Boris Uranjek: "V Avstriji kmetje v lastnih trgovinah
prodajajo tudi pridelke drugih kmetov iz okolice."
(Janko Rath)

 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 25056

Informacije

Informacije