... čas, ko se veliko ljudi, odloča za obisk hribov in gora.
Ker je v visokogorju še vedno veliko snega, ki bo vztrajal še dolgo v poletje, opozarjamo na izredno zahtevne razmere v hribih, ki čakajo obiskovalce, ki bodo v letošnjem poletju obiskovali slovenske gore.
Gorski reševalci so v gorskih nesrečah posredovali 487. Pri polovici intervencij je sodeloval helikopter s posadko Slovenske vojske oziroma policije. Letos smo do 2. junija v gorskih nesrečah posredovali kar 179. Posebej zaskrbljujoč je podatek, da je življenje v gorah in drugih težko dostopnih terenih izgubilo že 18 oseb.
Letošnja zima, bogata s snežnimi padavinami, bo zaradi obilice snega v visokogorju kazala zobe še dolgo v poletje, predvsem na osojnih legah in v grapah, preko katerih potekajo planinske poti. Varljiv občutek bo predstavljal nevarnost predvsem za tiste obiskovalce gora, ki bodo kljub poletni vročini v dolini, pozabili na opremo za prečenje snežišč (dereze, cepin), zato vse obiskovalce gora opozarjamo, da posebno pozornost namenijo dobri pripravi na turo. O turi zberite čim več informacij: zahtevnost poti, trajanje ture in odprtost planinskih koč ob poti. Vremenske razmere preverite na več spletnih straneh, v nahrbtniku, pa kljub poletni vročini, nikoli ne sme manjkati topel kos oblačila, kapa, rokavice, svetilka, čelada in telefon s polno baterijo. Zaradi nestanovitnega vremena in poletnih neviht, se je v hribe treba odpraviti zgodaj zjutraj. Zelo pomembo pa je tudi, da turo izberete primerno vaših fizičnim sposobnostim. V zadnjem času opažamo tudi povečan obisk ferat. Ferata je z jeklenicami zavarovana plezalna smer ali pot v gorah. Velikokrat je vzrok za nesreče v feratah pomanjkljiva plezalna oprema ali pomanjkanje moči in znanja za gibanje oziroma plezanje. Vse, ki se odpravljate v ferate, opozarjamo na upoštevanje opozorilnih tabel, uporabo primerne plezalne opreme, ustrezno telesno fizično pripravljenost in tehnično zanje.
Ugotovitve s preteklih let kažejo, da se nesreče v gorah velikokrat zgodijo ravno zaradi slabe priprave na turo, neprimerne obutve, fotografiranja na najbolj nevarnih mestih, hoje po brezpotjih ali iskanja bližnjic in neizkušenosti. Velikokrat pa težavo povzročijo tudi nenadna bolezenska stanja.
Kljub vsemu pa je dobro vedeti, kaj storiti, ko se zgodi nesreča. Ob nesreči najprej pokličite na številko 112 in povejte: kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, koliko je poškodovanih in kako ste jim pomagali. Povejte svoje podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci lahko poklicali za dodatne informacije. Vsekakor pa poškodovanega ne smete zapustiti. Če na pomoč prihaja helikopter s posadko in reševalci, se ob prihodu helikopterja, obrnite proti helikopterju in s položajem rok ponazorite sporočilo posadki. Mednarodno znamenje za »YES«, ki pomeni »Da, potrebujem pomoč« ponazarjata obe dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmaknjeni roki.
Gorski reševalci so skupaj v sodelovanju s 151. Helikoptersko eskadriljo, Letalsko in Gorsko policijsko enoto pripravljeni na poletno sezono. Na Letališču Brnik je v času od 4. junija do 26. septembra 2021 prisotna dežurna ekipa za reševanje v gorah. Dežurno ekipo sestavljajo: helikopterska posadka 151. Helikopterske eskadrilje SV ali Letalske policijske enote, gorski reševalec letalec, zdravnik gorski reševalec letalec in policist Gorske enote. Primarno se helikoptersko reševanje v gorah izvaja s helikopterji Slovenske vojske, v času poletnega dežurstva pa se le - to enakomerno razdeli na oba helikopterska prevoznika. Namen razdelitve in menjave vlog v sistemu reševanja je, da posadke obeh prevoznikov ohranjajo izkušnje v realnih situacijah, s čimer se povečuje varnost letenja in pripravljenost za izvedbo najzahtevnejših reševanj.
Helikoptersko reševanje je hitra in učinkovita oblika pomoči, ki pa je možna le takrat, ko letenje omogočajo ustrezne vremenske razmere, zato je v poletnem času, na območjih 17 društev gorske reševalne službe organizirano dežurstvo gorskih reševalcev. Gorski reševalci se ob vsakem klicu na pomoč vedno na reševalno akcijo odpravijo tudi klasično, torej ''peš'', zato, da pomagajo ponesrečencem tudi takrat, ko zaradi vremenskih razmer ali drugih razlogov, pomoč helikopterja ni možna.
Vodilo vseh ki sodelujejo pri reševanju, je reševanje človeškega življenja oziroma hitra oskrba ponesrečenca. V gorah in drugih težko dostopnih terenih šteje vsaka minuta. Skupina gorskih reševalcev v Ajdovščini, ki deluje pod okriljem Gorske reševalne službe Tolmin GRZS, ob letošnji 15. obletnici delovanja, predstavlja novost, prvo reševalno ekipo gorskih reševalcev na gorskih kolesih z električnim pogonom. Ocenjeno je, da bo kar tretjina nesreč na težje dostopnih terenih hitreje obravnavana, kar je izjemnega pomena, za boljšo oskrbo ponesrečenca in reševanje življenj. Pilotni projekt v katerem sodelujeta GRS Tolmin, skupina Ajdovščina, Kolesarski Klub Črn trn, ob pomoči sponzorjev in občine Ajdovščina, bo omogočil ustrezno oceno potreb kolesarske reševalne enote gorskih reševalcev, pokazal kakšna je njena najboljša uporabnost in kaj vse se še potrebuje za čim večjo učinkovitost pri pomoči vsem, ki se znajdejo v težkih okoliščinah nesreč v gorah in drugih težko dostopnih terenih.
Gorska reševalne zveza Slovenije
151. Helikopterska eskadrilja SV
Gorska in Letalska enota Policije