Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prvi bohinjski padar osvojil Triglav

Glas (27. februar 1961) - Aleksander Rjazancev: ... Lovrenc Willonitzer je bil Zoissov štipendist, ...

27. januarja 1801 so na vaškem pokopališču v Stari Fužini pokopali 54-letnega fužinskega padarja Lovrenca Willonitzerja.
Rodil se je 1747. leta nekje na Ogrskem. Med Bohinjci je živel 23 let in bil znan daleč naokrog kot odličen pomočnik v bolezni in kot junak, ki je prvi stopil na teme »očakov siv'ga glavarja — Triglava«.

Lovrenc Willonitzer je bil Zoissov štipendist, ki se je 1777. leta naselil v Stari Fužini kot fužinarski padar. Uredil si je nekakšno ordinacijo z domačo apoteko. — Zdravniška soba je bila preprosta, toda apoteka je bila kmalu bogato založena z gorskimi rastlinami. Imel je dosti dela, saj je imel na skrbi prebivalce obeh bohinjskih dolin, gorskih vasi in delovišč pod Triglavom, kjer so pridobivali rudo, les in oglje za Zoisove fužine.

V času, ko si je Willonitzer urejeval svoj delokrog, je v Bohinj prišel znameniti Zoisov prijatelj in svetovalec, profesor anatomije v Ljubljani — Balthasar Hacquet. Hacquet, ki ga je življenjska pot pripeljala iz Leconquota-Bretanije (Francija) med Slovence, je bil neumoren pionir v planinskem raziskovanju dežele Kranjske. Z nekaterimi pogumnimi domačini je nameraval priti na vrh Triglava, ki po ustnem izročilu še ni bil osvojen. Zaradi slabega vremena in nepristopnih sten je Hacquet moral misel na ta podvig tedaj opustiti. Tudi Willonitzer se je navdušil za Hacquetovo misel — osvojiti Triglav. Zamisel so uresničili 26. avgusta 1778. Na vrh so prispeli Willonitzer, lovec Štefan Rožič s Savice, Zoisova rudarja Luka Korošec s Koprivnika in Matija Kos z Jereke. 

Triglav je postal vabljiv, toda še vedno je bil težko dostopen. Dne 2. avgusta 1779 so ga ponovno skušali doseči Hacquet, Willonitzer in Kos. Willonitzer in Kos sta prišla na vrh, 40-letni Hacquet pa ni prispel. 

Tretji vzpon na Triglav je bil 23. avgusta 1782. Tokrat je poleg Luke Korošca ter nekega gorskega vodnika slednjič prispel na vrh pobudnik teh vzponov — Hacquet. Po tej zmagi Hacquet ni miroval, poskušal je še večkrat, vendar ni znano, če je cilj dosegel. 

Hacqueta in Willonitzerja so tesno družile gore in poklic. Po nasvetu Hacqueta in njegovi pomoči je Willonitzer še enkrat diplomiral. Tako je padar Zoisovih fužin posedoval dvoje zdravniških diplom, kar je bila izredna redkost za navadnega podeželana, daleč od mestne gosposke. 

O Baltazarju Hacquetu, ki je dvajset let živel v deželi Kranjski je mnogo znanega in napisanega. Njegovo ime blesti v naši zgodovini zaradi ogromnih del z vseh področij znanosti, ki nam jih je zapustil. Lik plemenitega bohinjskega padarja Hacquetovega učenca — Lovrenca Willonitzeria pa bomo morali šele ovekovečiti. Skromno je njegovo ime že napisano na spominski plošči bohinjskih junakov, ki so prvi uspeli osvojiti vrh mogočnega Triglava. 

Aleksander Rjazancev

Objavil    
Oznake: Gorenjski Glas   ljudje

L-G, 27.02.2021
Prvi bohinjski padar osvojil Triglav

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27537

Informacije

Informacije