Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Raduha

Pred spremembo vremena izkoristiva dan za vzpon na Raduho.

Raduha

Dolga je pot na izhodišče ture. Iz Ljubljane na Kranjskega Raka, spust v Luče in vzpon iz vasi Struga po strmi in na trenutke ozki asfaltni cesti do širše gozdne makadamske ceste, ki naju po številnih ovinkih in na trenutke lepimi razgledi pripelje pod planino Loka.

 

Parkirava in se preobujeva, oprtava nahrbtnike in stopiva po cesti na planino. Dopoldan ni pretirano hladen, na nebu je nekaj koprene in sonce se prikaže izza obzorja, ko stopiva do koče, ki je še zaprta, tako da nadaljujeva hojo mimo številnih smernih tabel v smeri Velike Raduhe. Vzpenjava se po travnati, blatni in deloma skalnati in strmi poti z mirnimi lahkotnimi koraki brez zdrsa in prideva v pas gozda, kjer strmina popusti. Gozd postane redkejši, pojavijo se redki macesni, katerih iglice počasi spreminjajo zeleno barvo v rumeno in ožarjeni s soncem že kažejo prihod pozne jeseni. Stopiva iz gozdnega pasu, katerega krasijo rdečeoranžni plodovi jerebike v pas ruševja in ga prekinjajo manjše trate z vijoličastomodrimi cvetovi resastega sviščevca in redkimi posameznimi cvetovi modrega svišča. Občudujeva razglede na dolino reke Savinje in gozdove, ki se vzpenjajo visoko po pobočjih hribov in gora. Prideva do stičišča poti, ki poteka z Durc in se vije preko pobočja Male v smeri Velike Raduhe, kamor naju nosijo noge, ki stopajo tudi po ostankih prve snežne pošiljke te jeseni. Sprašujeva se, koliko snega bo natreslo nebo ob naslednji ohladitvi in kakšne bodo snežne razmere za smučanje pozimi.

 

Vedno bolj razgledna pot naju popelje na greben, kjer se odpre pogled preko prepadne severne stene gore na Olševo in Peco. Globoko spodaj se vije cesta do zadnje najvišje kmetije pod Raduho. Še nekaj minut hoje in sva na strmem delu grebena, od koder se povzpneva na najvišjo točko 2062 m visoke gore in se pridruživa trojici planincev, ki so vrh dosegli pred nama.

Vrh nudi v lepem vremenu čudovite poglede vse naokoli. Seveda ne gre prezreti visokih vrhov od Dleskovca preko vrhov Ojstrice, Planjave, Brane, Turske gore, Rink, Skute, do Velike Babe. Za njimi je slabše viden pas Julijcev z očakom Triglavom. Malce severneje se kažejo Karavanke s Stolom in verigo vrhov Košute. Lepo je vidna cesta v Solčavi, medtem ko je Logarska dolina zakrita s severnim grebenom vrhov Robanovega kota. Na vzhodni strani pa so lepo vidne Golte s Savinjsko dolino. Čas je za fotografiranje in odmor s hrano in pijačo iz nahrbtnikov in že so tu črni pernati prijatelji, ki hitijo pobrati s tal in ujeti v zraku grižljaj dobrot. Po daljšem premoru oprtava nahrbtnika in stopiva ob razčlenjenem in prepadnem grebenu proti jugu, kjer se pokaže celotna dolina Robanovega kota, ki je vredna obiska.

Zapustiva greben in preko travnatega pobočja doseževa pas ruševja. Pot se spušča in prvi macesni v jesenskih barvah naju razveseljujejo. Bolj se spuščava, več jih je. Doseževa razgledno točko s pogledom na Robanov kot in gore nad njim. Gledava in občudujeva. Dolina in gore se kažejo v drugi lepi podobi in kar ne moreva odhiteti dalje, a treba je nadaljevati spust z gore. Zapustiva razgledišče in stopiva nazaj na pot, ki se vije skozi gozd vse do pašnikov planine Arta z lepim pogledom na Golte in Rogatec z Lepenatko in Menino planino.

Preko pašnikov greva do koče, kjer narediva premor in nato stopiva po kolovozu na cesto pod Snežno jamo. Do informativne table se povzpneva po zelo strmem kolovozu, kjer ugotoviva, da z vhodom v jamo ne bo nič. Ogled jame je možen le v poletnih mesecih. Kljub temu se po lesenem stopnišču spustiva globoko v vrtačo do zaklenega vhoda v jamo. Skozi mrežo pokukava v globino in to je vse, kar se da videti. Iz jame veje hlad po vrtači. Mimo rastišča golega lepena stopiva nazaj na stopnišče in se povzpneva iz vrtače. Še kratek pogled na učno besedilo informativne table in greva nazaj na planino.

 

Mimo koče greva proti vzhodu preko pašnikov v gozd. Kljub popoldanski uri sta trava in podrast v gozdu mokra in pri prečenju, vzponu in spustu je potrebno nekaj previdnosti. Čeprav je le dva kilometra med planinama Arta in Loka, poti zlepa ni konec. Vleče se in vleče, a končno le stopiva na pašnike planine Loka, kjer greva tokrat mimo lične kapelice do koče, se ustaviva in popijeva hmeljski napitek zelene grenivke s pogledom na Rogatec.

 

Še nekaj minut hoje po planini s fotografiranjem zanimivega macesna na skali in že sva na izhodišču, kjer je tudi konec najine poti na Raduho. Pospraviva pohodno opremo in se odpeljeva na dolgo, dolgo pot do doma.

 

Značke:
GL4 BaznikS

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27533

Informacije

Informacije