Primož Blaha: Krasen jesenski vikend smo izkoristili za uživaško pohajanje ...
... na sončni strani Karavank, da smo se dodobra naužili sonca in razgledov, ki jih v teh temačnih novembrskih dneh v dolini ni nikoli dovolj.
V soboto smo se zapeljali do sotočja potokov Mlinca in Žakelj, tam smo se ob pogledu na karto odločili, da se odpravimo v desno sotesko Mlince, saj smo ob Žaklju (soteska Kloma) že hodili. Sprva lepo uhojena pot v sicer krušljivem terenu je čez čas poniknila v strugi potoka in smo zagrizli levo v gozd. Kot se je izkazalo, nekoliko prekmalu in smo se morali spustiti nazaj v strugo, kratek čas po njej in po lepi stezici ponovno strmo v levo navzgor. Sredi gozda se je steza nekam izgubila, a se je višje spet pojavila in nas v lepem prečenju povedla do sedla na koncu soteske, kjer smo stopili na markirano pot.
Povzpeli smo se na Dovško Babo, nato pa spet zapustili obljudene kraje, ko smo se spustili do sedla Mlinca in ob mejnih kamnih naravnost navzgor po nepopustljivi strmini na Lepo Plevelnico. Udobne trave so vabile k počitku, a smo se raje namenili po grebenu še na sosednji Visoki Kurjek, ki nam je zastiral del pogleda. Teren kmalu postane bolj skalnat in izpostavljen, zaradi več spustov do vrha ni tako blizu kot morda izgleda. Na vrhu je sicer manj trave, a vseeno smo našli dovolj udobja za malico in kratek dremež na toplem soncu.
Prejšnjič sem prečil čez Visoki Kurjek v drugi smeri, kar je v vzponu izvedljivo, a za sestop na zahodno stran nikakor ne priporočljivo. Zato smo se vrnili proti Plevelnici, se spustili po bližnjici in prečili nazaj do sedla ter po markirani poti spet do izhodišča.
V nedeljo pa smo prečili greben Brezniških Peči, ki sem jih obiskal sploh prvič, čeprav so blizu in se nastavljajo vsem na očeh. Tudi danes sem bil malce zadržan, saj je greben zaradi nizke višine poraščen z gozdom in se zdi škoda, da na tak lep dan ne bi šel kam višje. A vendar gre za strme pečine, tako da je zgoraj gozd dovolj redek, da smo se tudi tu naužili sonca in razgledov. Niti hoja ni dolgočasna, saj je občasno treba prijeti za skalo, grebena pa tudi ni tako hitro konec.
Začeli smo v Žirovnici in prečili vse do Begunj. Še najmanj zanimiv je najvišji Smokuški vrh, ki je hkrati tudi daleč najbolj obiskan. Kot dodatek smo po turi obiskali še grad Kamen, ki straži vhod v dolino Drage. Gotovo gre za enega bolj atraktivnih gradov pri nas, čeprav je žal velik del zgolj ruševina. Vseeno je delno obnovljen in tudi okolica je podobno zanimiva, da je vreden obiska.