Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Spanje v farovžu

Slovenske novice - Tina Horvat: ... ga je stalo Everest 

ka.pzs.siLEGENDE SLOVENSKEGA ALPINIZMA
v Slovenskih novicah vsak ponedeljek v sodelovanju s Komisijo za alpinizem PZS.

Janez Dovžan z Dovjega je osvojil prvi jugoslovanski osemtisočak Makalu, na najvišjega pa ni smel

Image
Janez (levo) pri poletni smuki na Triglavskem ledeniku FOTO: osebni arhiv
DOVJE • Janez Dovžan velja za eno največjih legend, pravzaprav pionirja slovenskega alpinizma. Petinsedemdesetletni večinoma nasmejani Gorenjec je za vedno zapisan v zgodovino alpinizma kot član legendarne sedmerice, ki je leta 1975 osvojila prvi slovenski oziroma jugoslovanski osemtisočak Makalu. A ta izjemen in zelo slavljen dosežek je spremljalo precej manj odmevno dogajanje, za katero je zdaj že pokojni alpinist in član odprave Marjan Manfreda - Marjon nekoč dejal, da je največja zgodba slovenskega alpinizma. Na Makaluju je Dovžan namreč rešil življenje soplezalcu in prijatelju Zoranu Bešlinu, saj ga je, popolnoma onemoglega in pomrznjenega, po treh dneh, preživetih v tako imenovani coni smrti na višini nad 8000 metri, še dva dni sam spuščal po vrvi čez vso gromozansko in do takrat še nepreplezano južno steno.

Spal je s smučkami

V zgodovino je zapisan tudi kot član prve skupine pogumnih Slovencev in celo Evropejcev, ki so premagali strah in se podali osvajat do takrat nedosegljiv tisočmetrski gladki zid onkraj luže – El Capitain. A to še ni vse – Janez Dovžan pripada tudi znameniti plezalski družbi Mojstranške veverice, povrhu pa je rešil marsikatero življenje kot gorski reševalec, saj je že vse od leta 1968 član društva Gorske reševalne službe (GRS) Mojstrana. Po poklicu diplomirani inženir gradbeništva je bil nazadnje zaposlen na Darsu kot vodja avtocestne baze na Hrušici, je poročen, oče dveh odraslih otrok in dedek trem vnukom.

​Da je postal alpinist, ni naključje. Živeli so na kmetiji in oče Ivan, kmet, hribovec in strasten lovec, ga je od mladih nog jemal s seboj v naravo. »Zastrupil me je s slastjo premagovanja nevarnosti, strahu in občudovanja čudeža živalskih raznolikosti in njihovega sobivanja. Mama Johanca in njena sestra, zelo športna teta Minca pa sta mi verjetno že v zibelko položili smučke, ki mi jih je prinesel Božiček, in so spale v otroških letih večkrat z mano v postelji.«

Mojstranške veverice

Šele kot študenta so ga premamile stene, predvsem zgledi Mojstranških veveric. Leta 1967 se je prijavil v plezalni tečaj pri Akademskem alpinističnem odseku (AAO) v Ljubljani in začutil naslednjo stopnjo nerazumljive zasvojenosti z adrenalinom in vznesenostjo. »Po domači veličastni Triglavski steni so sledile stene Krme, za Akom do sten Tamarja, nato so na vrsto prišli Dolomiti in tudi Zahodne Alpe, čeprav so bile malo od rok. Tako je ob močnem prijateljstvu in popolnem zaupanju v navezi, ob spoznavanju čudovite narave in želje po odkrivanju meni neznanega potekalo moje življenje alpinista,« pripoveduje.

Ko ga povprašamo, na kateri svoj dosežek je najbolj ponosen, ne okleva: »Najbolj sem ponosen, da so naju z Mihom Smolejem sprejele medse Mojstranške veverice, to čast sva si prislužila po preplezanih težkih smereh v Treh Cinah, Piz Badilu, Civetti in Yosemitih. In da smo skupaj v dolgih letih rešili kar nekaj gornikov. Zelo sem ponosen na častno članstvo v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Posebno pa me pomirja moje uspešno reševanje Zorana izpod vrha Makaluja.«

Image
Tabor na 7500 m, sredi gromozanske stene Makaluja FOTO: Stane Belak - Šrauf
Nekoliko dlje išče odgovor, katera njegova hribovska dogodivščina je bila najbolj razburljiva, saj jih ima ogromno na zalogi. »Mogoče so to viharni dnevi brezkončnega plezanja in garanja v steni Makaluja in rešeni Zoran, mogoče težka stenska reševanja, ko ne veš, ali bo sidrišče zdržalo ob spustih ponesrečenca s prijateljem. Ali morda iskanje mojega dekleta oziroma prihodnje žene Ivi na ledeniku Dachsteina, ko sem bil že prepričan, da jo je požrla ledeniška razpoka. Morda zadetki padajočih kamnov. Odtrgalo mi je triceps leve roke, pa zlomilo nos, počilo lopatico, a so me prijatelji vedno izvlekli iz sten in zdravniki zaflikali.«

​Everest mu ni bil usojen

Kot vrhunskemu alpinistu mu je bila seveda najbolj vroča želja odprava na Everest leta 1979. A žal se mu ni uresničila, saj je vmes posegla politika. »Leta 1977 sem bil vodja odprave v južnoameriške Ande. Uspela nam je izjemna prvenstvena smer v Yerupaji Grande (6530 m). Po vrnitvi sva s prijateljem za revijo Družina napisala eno zelo fletno zgodbo o tem in tudi, kako smo prespali pri tamkajšnjem župniku v farovžu. Kmalu sem bil klican na zagovor, kajti to so mi očitali kot podporo Cerkvi, potem pa so me me izbrisali iz odprave Everest. Mnogo let pozneje sem vodjo odprave Toneta Škarjo vprašal, kaj se je dogajalo, in povedal mi je ime politika in alpinista, ki je zahteval moj izbris,« s precej grenkobe opiše dogajanje daljnega leta 1979.

Potem ko mu je politična ideologija razblinila sanje, je prenehal opravljati ekstremne vzpone, ostale pa so mu radosti v domači Triglavski steni, pa smučanja s Toubkala, z vrhov nad Blidinjem v BIH, Olimpa, Ararata in Pirenejev. Leta 2005 se je, star 60 let, z veterani odprave na Makalu povzpel na 6812 metrov visoki Ama Dablam.

»Nikoli nisem tekmoval in se rinil v ospredje, tako je v spominu ostalo le najlepše, ves balast pa je čez leta in s prihajajočo pozabljivostjo odpadel. Ostalo je nekaj iskrenih prijateljev, tudi v združenju alpinistov veteranov, ki mi pomagajo obuditi spomine, ko se snidemo. Več ne potrebujem. Po dveh infarktih in štirih obvodih ter angini pektoris sem prizemljen, ampak tudi osvobojen vseh velikih želja po dosežkih vseh vrst. Globoko sem hvaležen medicini in svojim zdravnikom – angelom varuhom – za vsak dan, preživet na balkonu doma, v varnem zavetju moje drage žene, s pogledom na božansko sceno očaka Triglava. Najlepši pogled z najlepše vasi pod soncem,« ganljivo sklene svojo veliko pripoved Janez Dovžan. N

Mojstranška veverica in častni gorski reševalec je bil glavni akter v največji zgodbi slovenskega alpinizma.

Reševanje prijatelja

»Potem ko na petem višinskem taboru na 8000 metrih ugotovimo, da en ventil jeklenke s kisikom ne dela, odstopim in omogočim prijateljema Marjonu in Šraufu (Stane Belak, op. T. H.) naskok na vrh. Prijateljem uspevajo čudoviti vzponi na vrh in na koncu dobiva dovoljenje tudi midva z Zoranom. V šotorčku na 8000 m je bilo obupno tesno, saj smo prenočevali štirje, in sam nisem imel kam leči; vso noč sem slonel na nahrbtnikih in se dušil pod stisnjenem šotorskim platnom. Ni šlo več, in sem sredi noči sam začel vzpon. Dosegel sem vrh in se v hudih sunkih vetra obrnil navzdol. Vzpenjajočega se Zorana sem poskušal odvrniti od nadaljevanja, saj je bil vrh še daleč, a mi ni uspelo, vrh ga je premamil. V petki ga čakam, a zaman. Drugo jutro se vzpnem nazaj v steno proti vrhu, o Zoranu ni ne duha ne sluha. Z grozo ugotavljam, da ga ni več, da ga je gora uničila. A čudež je tu, zvečer se Zoran oglaša nad kaminom visoko nad petko in uspe mi ga spustiti na vrvi do šotora. Preživel je noč verjetno v snežni kotanji na višini 8200 metrov. Neverjetno. Sledilo je oživljanje otrdelih okončin in dvodnevno spuščanje ob fiksni vrvi prek cele stene do prijateljev na dnu. Nad 8000 m sva bila tri dni brez dodatnega kisika. Najhuje pa je bilo ponoči, saj komaj zadremaš, se v grozi predramiš in kot nor hlastaš za zrakom, ki ga je komaj kaj,« se spominja svojega velikega dejanja.

Slovenske novice, 07.12.2020
Spanje v farovžu ga je stalo Everest
Odpri in povečaj (+)

Značke:
GL4

1 komentarjev na članku "Spanje v farovžu"

Marjan Bradeško,

Lepo, da poobjavljate take zgodbe. Poučno. In seveda - poklon tem zagnanim ljudem, ki so v bistveno težjih razmerah postavljali Slovenijo na svetovni zemljevid alpinizma. Bi bilo verjetno dobro, da se vse to nekoč spravi v obsežno knjigo. Ja, pa vesel sem, da sem gospoda tudi osebno srečal. In žalosten, ko vidim, kako je politika segala tudi v gore ... predvsem pa, da se je obešala na nekaj, kar ni nikomur prav nič škodilo.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27537

Informacije

Informacije