Delo, Slovenija - Marjana Hanc: Dr. Vratuša: ,... poglejmo si v oči in si sezimo v roke
Spominska slovesnost ob 73. obletnici dražgoške bitke letos z manj obiskovalci in pohodniki
Dražgoše - Danes opoldne je pri osrednjem dražoškem spomeniku, v katerega kostnici je pokopanih osem borcev Cankarjevega bataljona in 40 vaščanov, žrtev nacističnega terorja, potekala proslava ob 73. obletnici dražgoške bitke. Ob oblačnem in rahlem dežju se je slovesnosti udeležilo nekoliko manj ljudi kot lani, tudi pohodnikov na tradicionalnih osmih pohodih, je bilo manj.
Obiskovalci so ob pozdravnih besedah organizatorja zaploskali predsedniku države Borutu Pahorju in predsedniku državnega sveta Mitji Bervarju, županom in ministrom, največji aplavz in vzklikov pa sta dobila nekdanji predsednik Milan Kučan in častni predsednik zveze borcev Janez Stanovnik.
Slavnostni govornik, slavist, ki je bil med drugo svetovno vojno v treh italijanskih taboriščih, nato pa borec NOB, politik in diplomat, dr. Anton Vratuša, ki bo prihodnji mesec dopolnil 100 let, je v govoru najprej opozoril, kako so nemški, italijanski in madžarski okupatorji razkosali našo domovino, slovenski narod pa obsodili na izginotje. »Za slovenski narod v lastni domovini ni bilo več prostora. Slovence so požirala koncentracijska taborišča in grobovi talcev. Okupatorji so jih izganjali na Balkan ali v globino italijanskega ali nemškega ozemlja, njihove domove so rušili, naravno bogastvo pa ropali. V tej smrtni nevarnosti za obstoj so se Slovenci odločili za oborožen upor pod vodstvom Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Okupatorji pa so odgovorili z ognjem in mečem.«
Dr. Vratuša je osvežil zgodovinska dejstva, kako se je po hudih bojih okrog 200 borcev Cankarjevega bataljona za božič in novo leto ustavilo v Dražgošah, saj je vodstvo bataljona menilo, da bi se ob morebitnem napadu okupatorjev lahko uspešno branili. »Vaščani na tak spopad v svoji vasi niso bili pripravljeni in so nepričakovane goste prosili, naj se umaknejo. Toda član poveljstva slovenskih partizanskih čet Stane Žagar in drugi so mnoge umirili in tako so nekateri domačini tudi sodelovali v obrambi proti 25 do 30 krat številčno močnejšim in do zob oboroženim nemškim vojakom. Tretji dan obleganja vasi so nemški vojaki zavzeli Jelenišče, najvišji zaselek na vzhodu vasi, in cankarjevci so vztrajali vse do mraka, nato pa se umaknili na zasneženo Jelovico. Ker nemški vojaki niso uničili Cankarjevega bataljona, so se krvavo maščevali nad Dražgošani. Tako so 11. januarja zvečer na vzhodu vasi ustrelili 17 moških, starih od 11 do 67 let ter dve leti in pol staro deklico, 12. januarja pa na zahodnem delu vasi, pri cerkvi, še 20. Vsi drugi Dražgošani so bili izgnani, vas pa požgali. Sredi februarja pa je posebna nemška minerska enota vrgla v zrak še 300 let staro dražgoško romarsko cerkev. Končni izid: Nemci niso bili zmagovalci, ostali so le vojni zločinci,« je dejal dr. Vratuša.
»Oboroženega upora slovenskega naroda nihče ni mogel več zaustaviti, nastajali so novi bataljoni, brigade in divizije, ustanavljala so se nova osvobojena območja, gradila se je nova samoupravna ljudska oblast in odpirale so se partizanske šole za novi rod. V ljubezni do domovine, medsebojni pomoči in solidarnosti prebivalstva in družbe so v Dražgošah vstajali iz pepela novi domovi ...«
Razložil je, da so vojne enote zavezniške Jugoslovanske narodno osvobodilne vojske že med vojno z rušenjem železniških in cestnih povezav dobile priznanja zavezniških poveljstev. »Najvišje priznanje pa je doživela slovenska narodna osvobodilna vojska, ko je francoski predsednik François Hollande 6. junija lani povabil njene veterane na veličastno proslavo ob 70-letnici odprtja druge fronte.«
Dr. Vratuša je bil tudi v tej delegaciji slovenskih veteranov in kot je povedal, je ta proslava v Normandiji pomenila »tudi spravo med nekdanjimi sovražniki in njihovo zavedanje skupne odgovornosti za mir in varnost v sodobnih časih ter za vrnitev potrebnega medsebojnega zaupanja med narodi. To dolgujemo žrtvam vojnega in drugega nasilja v 2. svetovni vojni in po njej, pa tudi samim sebi in bodočim rodovom. Želim, da tega dolga nikoli ne pozabimo in da se ga spomnimo še zlasti letošnje leto ob 70-letnici osvoboditev naše domovine. Stopimo torej skupaj, poglejmo si v oči in si sezimo v roke. Tako bo tudi izhod iz današnjih težav naše družbe lažji, saj si ljudje želijo živeti v miru, medsebojnem zaupanju, solidarnosti in dobrem sosedstvu,« je končal svoj govor dr. Vratuša.