Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Triglav prestavili

Slovenske novice - Marjan Raztresen: ... na Balkan

Televizija Al Jazeera Balkans razburila slovensko gorniško srenjo.

LJUBLJANA – Marsikaterega slovenskega gorohodca je pred časom razveselila novica, da bo na sporedu srbske (ali bosanske) televizije Al Jazeera Balkans nadaljevanje oddaj o gorah Balkana. »Po uspešni prvi sezoni dokumentarne serije Vrhovi Balkana, v kateri smo lahko spoznali Triglav, Velebit, Prenj in Staro Planino, so se snovalci v njenem nadaljevanju mudili na vrhovih Kamniško-Savinjskih Alp, Gorskega kotarja, Durmitorja, Olimpa in Meteore,« je bilo sporočeno TV-občinstvu.

Po novem Zahodni Balkan?

Če bi Slovenci še nekako požrli »spodrsljaj«, da so na Balkanu Kamniške in Savinjske Alpe, nikakor niso mogli tega, da naj bi bil prav tam tudi Triglav. Nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Franci Ekar je ob tej televizijski napovedi takoj sprožil alarm. Že leta 2003 je dal kot predsednik PZS pobudo, da naj bi dotlej neformalni Club Arc Alpin, Združenje držav alpskega loka, tudi uradno registrirali, kar se je zgodilo naslednje leto, članice pa so slejkoprej planinske organizacije Nemčije, Italije, Avstrije, Francije, Švice, Slovenije, Južne Tirolske in Liechtensteina. Kot se je vedelo, da je postal podpredsednik Slovenec Danilo Škerbinek, se je natančno vedelo in se še ve, da sega alpski lok od Monaka do Dunaja in da Alpe kajpada niso bile nikoli na Balkanu.

Kot eden od botrov te institucije je Ekar vprašal dr. Vladimirja Osolnika, profesorja za južnoslovanske književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti, kako se je Triglav znašel na Balkanu. Postregel mu je s citatom iz knjige dr. Jerneja Zupančiča Geografija Balkana: »Balkan omejuje črta od zgornje meje Jadranskega do Črnega morja in južno Sredozemsko morje, kar pomeni po Donavi od njene delte do Beograda, po Savi do Krke in po njej ter potem po Notranjski Reki do Timava in do Jadrana.« Po mnenju tega avtorja pa se, kot pravi dr. Osolnik, v tem tisočletju uveljavlja tudi nov politični opis, po katerem spadata Slovenija in Hrvaška v zahodni del največjega evroazijskega polotoka pod novim imenom Zahodni Balkan. To bi torej pomenilo, da so zdaj vse slovenske gore del Zahodnega Balkana.

Prof. Osolnik je omenil tudi znamenitega srbskega geografa Jovana Cvijića, ki je leta 1918 v knjigi Balkanski polotok napisal, da se je polotok sprva imenoval Hemos ali Krvavo gorovje. »Omejujejo ga Marmorno in Črno morje, Donava, Soča, Ilirsko in Egejsko morje. Šele Cvijić je za Hemos sprejel francosko poimenovanje in ga prevedel v svojo materinščino kot Balkanski polotok.«

Slovenski geografi sedanjih časov so enotnega mnenja. »Ko kdo pravi, da naj bi bil Triglav na Balkanu, je to krivoverstvo, ki bi bilo v nekdanjih časih kruto kaznovano,« pravi gornik in preučevalec te slovenske gore dr. Jurij Kunaver. »Ve se, da je v Alpah, ki pa niso na Balkanu.« Akademik dr. Andrej Kranjc, planinec in speleolog, pojasni, da Balkanski polotok na severu nima naravne meje, kar lahko pripelje do nesporazumov ali celo manipulacij; ta meja je dogovorjena, poteka pa po Donavi, Savi in Kolpi do Jadranskega morja.

Slovenija je v srednji Evropi

Obširneje pove o Balkanu dr. Drago Perko z Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Če štejemo Balkan za polotok, pravi, torej za ozemlje, ki ga velik del obdaja voda, bi segala njegova okoli 1300 kilometrov dolga kopenska meja od Trsta v Italiji do Odese v Ukrajini in bi potekala čez sedem držav, v njegovih mejah pa bi bila petina Slovenije. »Toda ker postavljamo v geografiji meje po vidnih ločnicah v pokrajini, se pravi po slemenih ali rekah, je v svetovni geografski literaturi severna meja Balkanskega polotoka začrtana največkrat od Kvarnerskega zaliva po Kolpi, Savi in Donavi do Črnega morja,« pravi dr. Perko. To pomeni, da Slovenija ne leži na Balkanu.

Zaradi slabih predznakov se Balkan začne za Avstrijce onstran Karavank, za Slovence čez Kolpo, za Hrvate pa šele na Uni. 

Toda iz praktičnih, pa tudi političnih razlogov, so geografske meje pogosto kar meje držav, »in ker je bila nekdanja Jugoslavija večinoma na Balkanu, njene nekdanje naslednice, torej tudi Slovenijo, večkrat prištevajo k balkanskim deželam in ponekod še zdaj navajajo, da je najvišji vrh Balkana Triglav,« pravi dr. Perko. »Zaradi slabih predznakov pa se Balkan začne za Avstrijce onstran Karavank, za Slovence čez Kolpo, za Hrvate pa šele na Uni … Vendar je Mednarodna geografska zveza Slovenijo leta 1994 uvrstila med devet srednjeevropskih držav.«

Po prepričanju geografov sicer ni mogoče dati enoznačnega odgovora, do kod sega Balkan, je pa mogoče z gotovostjo trditi, da alpski Triglav ne stoji na tem polotoku. A slovenski državni organi kljub temu niso nikakor reagirali, ko je bil uvrščen med gore Balkana.
 

Slovenske novice, 28.11.2016 22.34
Našega očaka Triglav prestavili na Balkan


Štiriintrideset centimetrov nižji
Triglav je bil v središču pozornosti tudi prejšnji teden. Kot smo poročali, so ga meritve po novem višinskem sistemu, ki ima izhodišče v Kopru, in ne več v Trstu, znižale z 2863,99 metra, tako so ga izmerili leta 1985, na 2863,65 metra. Ta razlika bo seveda vplivala na določitev vseh višin v Sloveniji. 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27536

Informacije

Informacije