S Komne v dolino Triglavskih jezer.
Ob zori se prebudiva in nekaj minut kasneje v tišini zapustiva dom na Komni in pričneva zadnje dejanje tridnevne hoje po dolinah in vrhovih.
Rahel vetrič in hlad jutra sta dober spremljevalec hoje po označeni planinski poti. Hodiva v senci in pustiva za seboj dvoje stičišč poti s Koče pod Bogatinom ter prideva do planine Razor, ko pogledi na prehojeno pot ujamejo prve sončne žarke na vrhovih Bohinjskih gora. Z dobrotami iz nahrbtnikov si postreževa pozni zajtrk in nato stopiva iz doline navkreber in mimo zimskih visokih smerokazov prideva na razgledno neizrazito sedelce, kjer naju ujame sonce. Spustiva se na močvirsko planino na Kalu. Pot obide močvirnat svet in preide v redek gozd, kjer nekaj padlega drevja občasno zapre pot, doseževa mesto s klopjo in koritom, v katerega bi moral teči studenček, a v njega le počasi drse redke kapljice. Nekaj desetin korakov naprej preči pot izruvani macesen. Na njemu narediva naslednji premor s pogledom na vrhove Zgornje Komne od Čela do Plaskega Vogla, nato pa se spustiva na planino Lopučnico, kjer je odcep poti preko Velikih vrat na Planino za Skalo, midva pa nadaljujeva pot preko planine in stopiva v strm gozd. Pot nekajkrat zavije in v dolgih zavojih naju privede na vrh pobočja, od koder sestopiva v dolino Triglavskih jezer s pogledom na Dvojno jezero, po katerem pluje čoln z ljudmi, ki odstranjujejo ujete neavtohtone ribe iz jezera. V senci Tičarice prideva do koče, kjer si privoščiva vroči kakav in narediva v živahni družbi premor na poti. Dvojno jezero je na nadmorski višini 1685 m se ob velikem vodostaju spremeni v eno samo,
Pred odhodom naredim nekaj fotografij, nato pa odrineva in greva mimo umetnega jezera Močivec navkreber po dobro uhojeni poti. Ko se ozreva nazaj, vidiva kopico vrhov bohinjskih gora. Dolino zapirajo na eni strani vrhovi od Travnika do Velikega in Malega Špičja in na drugi strani vrhovi od Rušnate glave preko Tičaric in Zelnaric in naprej do Vršaca nad Zadnjico in se konča s Prehodavci. Ob poti opazujeva visokogorske kraške oblike golih stopničastih plošč, žlebičev, škrapelj in vrtač in seveda ne moreva mimo številnega gorskega cvetja, ki je pravi raj hkrati z jezeri in gorami za fotografiranje. Veliko korakov morava narediti, da prideva do manjše vzpetine med Velikim Gradom in Malo Zelnarico, kjer pričenjajo cveteti planike in od koder ugledava Veliko jezero, imenovano tudi Ledvica ali ljubkovalno Ledvička.
Je največje Triglavsko jezero na višini 1930 m, dolgo 300 m, do 120 m široko in globoko do petnajst metrov. Pogled nanj je enkraten in nekaj trenutkov ostaneva brez besed kot še nekaj pohodnikov, ki opazujejo to čudo narave.
Počasi se odpraviva dalje po poti preko melišč, srečava veliko skupino pohodnikov, ki gredo v drugo smer, se povzpneva preko skalovja in se nato nekoliko spustiva, da ponovno greva navkreber in pod Vršaki zagledava Zeleno jezero, ki je manjše in zeleno obarvano zaradi alg in zato tudi zanimivo. Greva mimo, se malce povzpneva in zagledava v daljavi kočo na Prehodavcih, do katere pa je še zajeten kos poti.
Ob poti cveti temnomodri Clusijev svišč in blazinice brezstebelne lepnice lepšajo skalovje. Hodiva dalje in se mimo snežnih zaplat počasi spustiva do Rjave mlake, ki je sicer v zeleni barvi z rjavim robom okoli vode, prijetno za oči in hladno za osvežitev v vznožju Poprovca. Od jezera se povzpneva do koče, kjer ob senčni severni steni doma po dolgem pohodu zasluženo pojeva slastne palačinke. Vidiva zadnje najvišje ležeče Triglavsko jezero na višini 1993 m, Jezero pod Vršacem. Žal z višine 2071 m ne vidiva jezerca Mlaka na Laštah. Je presahnilo ali ga le ne vidiva od koče, se sprašujeva in pozabiva nanj, ko s fotoaparatom hodiva okoli koče in posnameva kopico posnetkov gora.
Še eno Triglavsko jezero ni v dosegu najinih pogledov, a do tja se bo treba spustiti kar za osemstosedeminsedemdeset višinskih metrov, če podatki na zemljevidu držijo in zato zapustiva prijeten dom na Prehodavcih in pričneva sestop. Stopiva do prvega smerokaza in mimo zimskega bivaka do naslednjih smerokazov in razpotja z napisoma na skali desno Trenta in levo 7 jez. in greva levo po skalnatem grebenu polnem rastlinja, kjer cvetijo svišči, spominčice, mak in drugo cvetje v polnem zamahu. Spustiva se do Zelenega jezera in mimo njega odhitiva nižje in po kratki dolinici z lepimi velikimi rumenimi cvetovi divjakovca in rdečimi cvetovi murk na rob, s katerega zagledava Veliko jezero. Za nama hitijo pohodniki, ki se spustijo do jezera, midva pa na vzpetino na drugi strani, kjer nekaj planincev počiva in med njimi je planinka iz Kopra, znanka iz doma na Komni, ki namerava še na Prehodavce in nato do koče na Planino pri jezeru, kjer bo prenočila. Malce poklepetamo, fotografiramo, nato pa se midva posloviva in odhitiva Dvojnemu jezeru naproti. Srečava veliko pohodnikov in prideva do koče, kjer si privoščiva pravo dobro govejo juho. Super. Oprtava nahrbtnika in greva do prvega in nato drugega jezera in stopiva v območje gozda.
Pot naju ponese mimo dveh razpotij sprva navzdol, nato pod previsno dolgo steno, kjer je viden zadnji večji odlom in nemudoma sta čeladi na najinih glavah, ko hodiva pod spodmolom srečajoč nekaj planincev do strmega gozda Lopučniške doline. Spust se vleče vse do Stadorja, kjer pot preči njegovo pobočje s pogledom na zadnje Triglavsko jezero, Črno jezero, ki ima nizek vodostaj in je obkrožen s treh strani z gozdom. Spustiva se do jezera, ki naj bi merilo v dolžino okoli 150 m, bilo široko do 80 m in globoko 6 m. Ko stojim ob vodi, vidim, da se je voda umaknila od brega, kar je posledica manjših snežnih padavin pozimi in sušnega poletja.
Narediva odmor in ko senca lega na jezero, greva na zadnji del dolgega popotovanja. Sprehodiva se do prepadnega vrha Komarče na višini 1267 m, od koder ob varovalih previdno sestopava do vznožja strmega pobočja, ki preide v gozd in širšo pot. Hodim prvi in spodaj sedem na široko leseno klop, počakam hči in skupaj greva na kolovoz z Ukanca in preko Savice na izhodišče do avtomobila, kjer odloživa težka nahrbtnika. Izmijeva si pot z obrazov in rok, privoščiva si mrzel sladoled in zapreva vrata avtomobila pred začetkom vožnje...