Janez Pikon: Velika konta ali udornica, globoko v brezpotju in severno, ter vzhodno v pobočju Pršivca, stopničasto in poševno brezno, največji udor v vzhodnih Julijskih Alpah. 
Dogovorimo se za adrenalinski vstop v pršivški labirint, že od lani se pripravljamo za vstop po skritih poteh skozi neznane kotičke do pršivškega udora, ki nas vse pozitivno preseneti. Dvignemo se s gozdnega predela Vahta ob Vrbčevi mlaki, ter mimo Brezna pri gamsovi glavici na zgornjo gorsko ravnico, južno med gozdnim vrhom Gorel Viševnik in severno v temno in skrivnostno globel v Pršivcu, največjo udornico v vzhodnih Julijskih Alpah z dolžino 151 m in širino 35 do 55 m ter globino do 74 m. Poniknemo z Janezom, nekam v neznano z namišljeno smerjo, ki je poznana samo njemu. Mimogrede še podatek, za 155 metrov izmerjene zračne razdalje od steze do globeli smo potrebovali skoraj eno uro.
Obiramo zvrtinčene globeli, mimo balvanov, kjer velikokrat zaradi lažjega prehoda zavijemo iz smeri, da se ognemo nenavadnih skalnih reber. Številne škraplje nam otežujejo smer z zelo počasnim napredovanjem, brezpotje nam otežuje pristop mimo poraščenih globeli in poševnih, ter grebensko zavitih pečin do Velike konte. Novi sneg večkrat začutimo za vratom, saj ga otresamo z drevja veličastnih smrek in skrvinčenih macesnov. Puščamo zanesljive sledi v snegu, ki so nam v pomoč za zanesljivo vrnitev po sledeh, saj se na GPS ne moremo zanašati. Dvigujemo se in izginjamo za poraščenimi kotanjami, zahodno obidemo manjše brezno in kmalu dosežemo globel, ki veličastno izginja globoko v divjem brezpotju severozahodno pod gozdnim vrhom Pršivec. Zazremo se v obraščeno globel Velika konta, ta pred nami zazeva, kot ogromen udor ali odprto brezno. Visoke stene so previsno odsekane do dna, ki ga prekriva skalovje in sneg. Gosto in nižje drevje na robu prepada nam, zakriva pogled v globino. Ambient je veličasten, kar je težje pokazati s fotografijo, globel Veliko konto je potrebno obiskati, primerljiv je samo pogled v živo.
Globoki pršivški udor ali Velika konta v pršivškem krasu je največja udornica v vzhodnih Julijskih Alpah, prvič zabeležena 1. avgusta 1973. Jamarski klub Železničar Ljubljana (bilten, osnovni podatki o jami s katastrsko številko 6946). Izmerjeno v letu 2015 in novo globino 60 oziroma 73 metrov, dolžina 151 metrov in širino čez 35 - 55 metrov.
Pršivški kras ali pršivški labirint smo poimenovali kar mi, ko smo se polni prijetnih vtisov vračali po zasneženi stezici in se zanesljivo ter varno vrnili do izhodišča pod Gorel Viševnik, do izhodišča.
S parkirišča pred planino Blato obiščemo tudi veliko naravno katedralo ali Jamo v Dolini Suhe s katastrsko številko 5071, kjer voda prši čez rob v ogromni votlini ali jami s studencem v notranjosti, kjer se pretaka kot biser čista voda.
Jamarski klub Železničar, Ljubljana
Velike konte ali udora v Pršivcu se tako spominja Janez Ferreira-Strašišar: Velika konta je globoko brezno v Pršivškem krasu in dokaj blizu Brezna pri gamsovi glavici. Jamarski klub Železničar je jamo registriral 1. avgusta 1973 in takrat so namerili 30 metrov globine, vendar je bilo dno brezna močno zatrpano s snegom oziroma ledom. Vhod v globoki udor pod Pršivcem je bil takrat videti nenavadno, kar spektakularno. Dolžina jame je merila preko 50 metrov, ter širina dobrih 35 metrov, lepo ga je bilo videli iz zračnih posnetkov. Leta 2015 pa je član Jamarskega kluba Železničar, Miha Čekada preko posnetkov ugotovil, da je brezno globje, globoko naj bi bilo okrog 60 metrov z možnostjo nadaljevanja. Dne 20. decembra 2015 z nenavadno milo zimo brez snega in visokimi temperaturami na 1500 metrih nadmorske višine s +10 stopinj celzija, tudi na najvišjih vrhovih je bilo snega le za vzorec. V jamo pod Pršivcem so se takrat spustili Anja Kos, Jaša zidar, brata Vrviščar in Janez Ferreira-Strašišar.
Kljub težko prehodnemu terenu smo Veliko konto kar hitro našli. Dosegli smo njen severovzhodni rob, tja ker je največja vertikala brezna, pogled v globino nam vsem za trenutek vzame sapo. V globino sem vrgel kamen in ker prvih nekaj sekund nismo slišali padca le tega v dno brezna, smo že mislili, da se je kamen nekje tiho ustavil, nekoliko kasneje smo zaslišali padec v temno globel. Bole se je tiho opremil in poti ni bilo več nazaj, počasi smo tudi mi šli za njim, res počasi. Kljub izkušnjam, ki jih imamo po takih zelo zračnih in visokih stenah, me je vseeno malo stisnilo, ko sem dostopil na rob brezna. Spust je dolg, samo od zadnjega sidrišča do dna jame smo namerili 50 metrov vertikale, roke so me močno bolele od zaviranja.
Pristanek na svežem snegu, ki je padel dne, 21. november 2015 in se zadržal v senčnem predelu brezna. Na jugozahodnem robu jame se v steni odpira brezence, ki ni ravno perspektivno. Severno se krajši rov spusti nekaj metrov in konča, kjer opazimo železovo rudo in lepe kalcitne kroge. Morebitno nadaljevanje je pod bližnjo skalo v razširjeni leziki (vrzel med plastmi kamnine), v kateri se je kopičil led. Nekaj vode očitno tja odteka, ampak, če sem iskren, nisem verjel, da se bo vrzel odprla. V glavnem obstaja upanje, da bi našli povezavo z Breznom pri gamsovi glavici, je bolj kot ne odletelo z jugozahodnikom, ki je včasih močno zapihal prav do dna jame. Sledila so merjenja z novo izmerjeno globino Velike konte v pobočju Pršivca, ki znaša 74 metrov, kasneje se dvignemo na površje in vrnemo v dolino.
Vir: Janez Ferreira-Strašišar, Jamarski klub Železničar, Ljubljana
Janez Pikon