Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Velika planina

Planota z vijoličastim pridihom.

Velika planina

Od zadnjega obiska planine ni minilo niti mesec dni, ko greva ponovno na priljubljeno izhodišče. Voziva mimo mitnice pod Rakovim robom do parkirišča Za Ušivcem, kjer je že nekaj vozil in pozdraviva znanki, ki sta kot midva prišli pogledat razcvetele žafrane na pobočjih planin Velike planine.

 

Prve korake naredimo skupaj in višje ovekovečimo naše srečanje s fotografiranjem, potem pa gremo vsak po svoje. Črni teloh je skoraj odcvetel, a zato obiskovalce osrečuje z nianso barv, od snežno bele do temno roze, skoraj rdeče. Ob cesti je manjši kal in kopica vijoličastih cvetov, ki jih hitro ujameva v objektiv in nato pričneva vzpon po pobočju, kjer se prepletajo cvetovi teloha in žafrana z ostanki snega. Počasnega koraka je najina pot, toliko cvetja pač ne vidiš vsak dan. No, kljub temu doseževa ograjo z bodečo žico, stopiva na vrh ene od vzpetin Dovja griča, prestopiva ograjo in se spustiva na pobočja, kjer cveto tisoči in tisoči žafrani, ki naju neprekinjeno razveseljujejo in ustvarjajo čudovito idilo ob pogledih na oddaljene zasnežene vršace.

Počasi stopava proti vznožju Bukovca, se spustiva do zbiralnika deževnice, okoli katerega se prepleta zelena barva trav, modre barve morskih čebulic in izrazita vijoličasta barva žafranov. Nič ne hitiva, a kljub temu se povzpneva hitro višje do naslednjega kala, kjer narediva odmor tako za okrepčilo iz nahrbtnikov kot za neumorno fotografiranje. Sledi kratek vzpon in že vidiva bajte Velikega stana, za katerim je najvišji vrh planote, Gradišče.

Hodiva med žafrani, na skalovju rumena barva zamenja vijolično s trat in korak sledi koraku do kapelice Marije Snežne, kjer se ponovno srečava z znankama enakega imena, Milenama. Slišiva znan glas soseda Toneta, ki sedi na klopci v razgovoru s pohodnikoma. Velika planina je vedno dobro obiskana, če je le lepo vreme in ko cvetijo žafrani, še bolj. Še nekaj skupnih fotografij in besed, pa gremo vsak na svojo stran. Znanki se odpravita proti Gradišču, midva pa proti Velikemu vršiču. Nižje na vzhodni strani kapelice je še en kal, ki kot vsak popestri razgled na gore.

Stopiva po pobočju navzdol, počasi seveda, da ujameva vijolično lepoto v objektiv, nato pa se povzpneva na vrh s skalnato piramido. Sosednji vrh je Mali vršič, za njim je Domžalski dom in na zahodu je greben Poljanskega roba, pod katerim poteka dobro uhojena pot proti Velikemu stanu.

Vidiva nekaj pohodnikov, a na vrh ni nobenega in po nekaj minutah miru prestopiva ograjo in pazljivo med žafrani južnega pobočja stopiva z vrha. Nižje odvijeva na vzhod, se spuščava in vzpenjava z lepimi razgledi na še vedno številne žafrane, ki se jim pridruži še teloh in že stopava po vijoličastem pobočju proti vrhu Bukovca.

 

Na Bukovcu narediva še en kratek premor, predvsem za fotografiranje Gojške planine, oddaljene Menine za obrobjem Kranjske rebri. Lep je pogled na Rogatec in Lepenatko in seveda vse druge višje vrhove gora. Spustiva se po pobočju proti cesti, greva mimo parkiranega avtomobila in meniva, da bi morali omejiti motorni promet, s čimer se ni strinjala stanovalka ene od bajt, ki je slišala komentar. Vsak ima lahko svoje mnenje, a ga lahko izrazi na vljuden način, medtem ko neprimerna gesta ni ravno v ponos bajtarki. Tudi to je epizoda, na srečo redka, na sicer lepi planoti. Vrneva se do parkirišča in odpeljeva z nama drage planine v dolino.

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27533

Informacije

Informacije