Slovenec (1903): Deseta podružnica Slov. plan. društva, — letos ustanovljena jeseniška — je praznovala v nedeljo sijajno desetletnico obstanka slov. plan. društva.
Bil je to radosten dan ne le za Jesenice, ampak za vse slovenske planince, vsaj je podružnica pokazala, da je čilo dete čile matere, zmožna vršiti svojo važno nalogo. Od 2. popoldan se je začel polniti Ferjanov vrt z občinstvom, katerega je privrelo mnogo od blizu in daleč. Udeležilo se je slavnosti šest narodnostij, kar je gotovo zanimivo. Bilo je zlasti mnogo Čehov in Hrvatov, z Bleda so prišli Rusi, ki so tam na počitnicah, dalje Italijani in več poštenih Nemcev, ki so se lahko prepričali, da se da s Slovenci ob vsaki priliki dobro izhajati, če se jih ne izziva. Veselica se je vršila v najlepšem redu, nekteri naduti Germančki so sicer obetali, da bodo na drugi strani Save ta dan izobesili frankfurterico, toda zbali so se za svoje občutljive kože in to raje opustili, kar je bilo samo pametno od njih, kajti frankfurterica na Jesenicah ne bo dobila domovinske pravica.
Pevske in tamburaške točke sta oskrbovala zbora kat. delav. društva s hvalevredno točnostjo in žela občno priznanje. Po celem prostoru se je razvila živahna zabava, največje veselje je seveda vladalo po planinskih kočah na Golici, Kredarici in Aljaževem stolpu, kjer se je kar trlo turistov. Krog in krog se je razlegalo veselo petje in vriskanje, ki j e prikipelo do vrhunca pri »nastopu planincev« s harmoniko na čelu. Nekaj nad vse originalnega je bil planinski
muzej z napisom »Pvaninšč zmrzeum« katerega je čuval velikanski »lintvern« z Merce. Videl si v njem Triglav (tri zeljnate glave), Črno prst (kup črne prsti), Krma (kup sena), Kot (kot v muzeju), Vrata (izhod iz muzeja) itd. Zvečer je bila krasna razsvetljava, prižigali so se umetelni ognji in spuščale rakete. Pozno v noč je še vladalo živahno vrvenje, šele po polnoči so se razšli udeležniki, med njimi je bil tudi g. Kadilnik, ime tega zaslužnega slov. planinca bo nosila koča na Golici. Da se je veselica res izborno obnesla kaže najbolj gmotni uspeh. Črez 1100 kron je čistega dobička, kar je za veselico na deželi res veliko. Da se je dosegel tak uspeh, se je zahvaliti veseliškemu odboru, ki je imel mnogo dela s pripravami in režijo, jeseniškim in savskim gospodičnam, ki so mu pomagale z veliko požrtvovalnostjo in v krasnih narodnih nošah stregle v kočah prodajale srečke, razglednice, itd., kat. del. društvu za prijazno sodelovanje, vsem rodoljube m in rodoljubkinam, ki so dali krasne dobitke in darila ali na kak drug način pripomogli k uspehu veselice. Pokazalo se je ta dan, kaj se doseže s složnim delovanjem, zato pa kličemo: Bog ohrani jeseniško slogo.
Jeseniške novice
Veselica slov. planinskega društva zadnjo nedeljo je prinesla čistega dobička okroglo 1000 kron. »Grazer-Tagblatt« se je baje obregnil ob slovenska jeseniška dekleta, češ, da so se nesramno obnašale na veselici. No, no, — saj vemo, kako boli tukajšnje hajlovce vsak javen pojav, ki priča, da so Jesenice slovenske , — zato se ne čudimo, če si hočejo svoje bolečine olajšati s takimi »flajštri«.
Slovenec, 1. avgust 1903