Helena Plahuta 04.04.2014 21:59 1745 0

Visoki Mavrinc - 03.04.14

Majda Gašperin: Poleti prijeten izlet, pozimi težko dostopna gora …

Že na samem začetku vršiške ceste se zaplete. Veliko podrtega drevja čaka, da ga nekdo odstrani. Stroji so tam, samo delavcev ni. Po cesti, še pred Mihovim domov so več metrov visoke sledi plazov. Cesta še nekaj časa ne bo prevozna. Že zjutraj je bil sneg mehak, dereze smo kmalu zamenjali s krpljami. Odcep za Mavrinc je dobro viden, potem pa kar po svoje. Včasih se je pokazala stezica ali zabrisana sled krpelj. Bilo nam je v veliko pomoč. Krplje smo kaj kmalu ponovno zamenjali z derezami, saj po tisti strmini ni šlo preveč dobro. Veter je hrumel okoli glave. Mraz se je stopnjeval, celo fotoaparat je bilo težko v rokah držati.

Zadnji del z grebena proti vrhu je bil zaradi opasti pravi podvig. Še sreča, da smo lahko delali v sneg stopinje in tako varno prišli na vrh.
Vedno prijeten Mavrinc, tudi v snegu, je bil tokrat drugačen. Veter je imel divji ples. Z gora so se valile meglice in nam počasi zakrivale pogled. Še najdlje se je videl greben Robičja z Kumlehovo glavo. Križ na vrhu je polomljen, klopca globoko pod snegom. Po kratkem postanku smo se odpravili nazaj. Previdno, obrnjeni proti gori, smo se korak za korakom spuščali iz najtežjega dela. Z grebena pa je šlo hitreje. Tudi kakšen teloh je v zavetju smrek pokazal svoj lepi cvet.

Hitro smo bili na vršiški cesti. Potem so prišle zopet prav krplje.
Zanimiva tura, na kateri spoznaš dobre in slabe strani zimskega vzpona, pa čeprav je vrh visok samo 1562 metrov. Kako prav pridejo stvari iz nahrbtnika, za katere misliš, da jih sploh ne boš potreboval.

Majda Gašperin