Nedeljski dnevnik: Pravi občutek
Nemara ne bi bilo napačno, če bi začeli naši vremenoslovci uporabljati metodologijo, kakršno imajo pri spletišču AccuWather. Tamkaj namreč ne objavljajo zgolj številk živega srebra, pač pa tudi podatek, kako vročino oziroma mraz prenaša človek.
Temu pravijo RealFeel in poleg temperature zraka upošteva tudi veter, vlažnost, moč sonca, oblačnost, višino kraja, kjer je opravljena meritev, in značilnosti človeškega telesa.
Temperatura sama namreč pokaže samo delno sliko. Prav gotovo ne pove, kako vročino občuti primerno oblečen človek, ki je namenjen peš iz kraja A v kraj B. Tako se lahko primeri, kot nedavno, daje sicer temperatura zunaj 21 stopinj Celzija, toda zaradi izjemne vlažnosti, ki je sledila dežju, je bil v resnici občutek bliže 29 stopinjam. Ali pa ko živo srebro kaže 32 stopinj, je ob močni vlažnosti lahko čutiti, kot da je v resnici 38 stopinj Celzija. Da, tudi tako vroče je lahko pri nas, četudi se ne zdi. Pozimi je ravno obrnjeno. Merilna postaja lahko pokaže -5 stopinj, toda če ob tem še močno zapiha severni veter, je občutek precej bolj zoprn. Tako so pravzaprav slovenske meritve kar precej pomanjkljive, vsaj v smislu prenašanja pravih občutenj trenutne temperature. Zanimivo bi bilo s tega vidika primerjati zgodovinske podatke o vročini oziroma mrazu pri nas. Kdaj je bilo torej v resnici najbolj mrzlo in v kakšni sopari najbolj vroče.
Takšne spremembe in razlike poznajo zlasti ljudje, ki radi potujejo. Nekaj povsem drugega je 32 stopinj v Singapurju in 35 v Egiptu. V Singapurju ti bo vzelo sapo in izcedilo telo, v Egiptu pa je celo mogoče prav ležerno posedati ali poležavati zunaj. Tako velika razlika je med vlažno in suho vročino.
Napoved v besedi
Po razpoložljivih podatkih sodeč bo daljšemu sončnemu obdobju sledilo bolj kislo vreme, z oblačnostjo in dežjem. Tako naj bi bilo do konca meseca, potem pa naj bi avgust ponudil spet nekoliko lepše in prav prijetno obdobje.