Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zbor Zveze planinskih društev Jugoslavije

Jutro (1933): H kongresu v Mariboru so se zbrati številni odlični gostje in delegati — Tudi planinarstvo čuti krizo — Izgledi za bodočnost

Maribor, 6. januarja 1933
Že v četrtek so prispeli v Maribor mnogoštevilni odlični zastopniki in predstavniki raznih planinskih društev iz vse naše kraljevine, pripeljal pa se je tudi tajnik Asociacije slovanskih planinskih društev g. Jeniček iz Prage. V čast gostom se je vršil zvečer v hotelu »Orel« v svečano okrašeni dvorani banket, ki so se ga udeležili razen gostov tudi mnogi predstavniki, med njimi župan dr. Lipold, podžupan Golouh in oba sreska poglavarja gg. Makar in dr. Ipavic.
Danes dopoldne, ob 9.45 se je pričel v gornjih kavarniških prostorih hotela »Orel« letošnji kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Otvoril in vodil ga je nestor slovenskih planincev, zaslužni in dolgoletni predsednik SPD g. dr. Fran Tominšek iz Ljubljane. Po uvodnem pozdravu vseh navzočih, med katerimi so bili gg. V. V. Jeniček iz Prage, dr. Šter za bansko upravo in za ministrstvo trgovine in industrije (oddelek za turizem) in za Tujsko prometno zvezo v Ljubljani, dalje major Jernej Pavlič in kapetan Milan Jančkovič, predstavnik Rogaške Slatine Jožko Šofer, zastopnik mariborske mestne občine občinski svetnik Drago Roglič, predsednik Tujsko prometne zveze v Mariboru dr. Senjor, predsednik HPD cr. Josip Pasarič in podpredsednik HPD bivši minister za trgovino dr. Ivan Krajač predsednik SPD dr. Pretnar, predsednik TK Slemena dr. Vladimir Gusič, zastopnik TK Skale ravnatelj Franjo Vilhar in Pavle Poljanec, predsednik HPD Runolista Nikola Koščič, predsednik Društva planinara za Bosno in Hercegovino sodni nadsvetnik Jure Filipovič in urednik »Planinskega Vestnika« ravnatelj dr. Josip Tominšek iz Maribora. Na predlog predsednika dr. Frana Tominška so udeleženci kongresa soglasno in z navdušenjem sklenili poslati Nj. Vel. kralju udanostno brzojavko, pozdravne brzojavke pa so bile odposlane ministru za trgovino in industrijo, ministru za gozdove in rudnike, prometnemu ministru in ministru za telesno vzgojo, banu dr. Marušiču in podbanu dr. Pirkmajerju, bivšemu ministru za trgovino Ivanu Mohoriču, predsedniku češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryku, predsedniku poljske republike Moščickemu in poljskemu prometnemu ministru.
Za pozdrave se je prvi zahvalil g. Jeniček, ki je podčrtal važnost bratskega sodelovanja slovanskih planinskih društev, ki se mora v bodoče še bolj poglobiti in razširiti tudi na ostale slovanske države, zlasti na gospodarskem poprišču, sporočil je tudi iskrene planinske pozdrave češkoslovaških turistovskih klubov. Dr. Davorin Senjor in dr. Šter sta poudarjala važnost planinstva v gospodarskem, vzgojnem in nacionalnem pogledu. Dalje je govoril gospod Jožko Sotler, nakar je pozdravil navzoče občinski svetnik g. Drago Roglič, ki je želel kongresu obilo uspehov, udeležencem pa čim prijetnejše bivanje v podravski prestolnici in na divnem Pohorju.

Tajniško poročilo
Nato je podal izčrpno poročilo o delovanju zveze v letu 1931/32 tajnik dr. Josip Pretnar iz Ljubljane. Pravo sliko vsega dela in postavitev smernic za bodoče udejstvovanje moremo dobiti šele, če se ne omejimo samo na leto 1931, temveč pregledamo vso dobo od zadnjega kongresa, torej tudi glavne dogodke in akcije v letu 1932.
Statistika članstva posameznih društev izkazuje konstantno padanje, ki dosega mestoma 10 do 15 %. Dočim so v zvezi včlanjena društva štela v letu 1930. še 29.179 članov, so imela leta 1931. samo še 24.874 članov. Glavni vzrok padanja članstva je v ukinitvi trikratne polovične vozne olajšave na železnicah letno nekaj pa so krive tudi težke življenjske razmere. Podružnic so imela v letu 1931. posamezna društva: HPD 43, SPD 28, bosansko Društvo planinara 5, Skala 2, dočim ostala društva nimajo podružnic. Istega leta so imela društva naslednje število planinskih koč in zavetišč: HPD 26 (16 lastnih in 10 najetih, lani pa so prirasle še 3, in sicer Biokovo, Risnjak in Ravna gora), SPD 44 (lani jih je priraslo 6, in sicer Senjorjev dom na Pohorju, Tillerjev dom v Logarski dolini, Koča na Lisci, Planina na Kraju, Koča v Krnici pod Razorjem in Koča na Ljubniku), DPZBIH ima 12 koč, Srbsko planinarsko društvo pa 2. V področju posameznih društev je bilo izdelanih in na novo markiranih mnogo poti in steza, zlasti na področju vzhodnih Alp in Dinarskih planin.
Nadalje se je bavil dr. Pretnar s finančno stranjo posameznih dniStev, s njihovimi statistikami, z vprašanjem zaščite planinskih poti, zaščitnih terenov, flore in favne, z odnošaji med zvezo in njenimi članicami ter inozemskimi planine kima organizacijami, kakor tudi z odnašaji nasproti državnim oblastvom, dalje s perečim vprašanjem obmejnega turističnega prometa in reciprocitete, s prometom in voznimi olajšavami planincev, z reševanjem ponesrečenih planincev in z vprašanjem zavarovanja za primer nesreče ali smrti v planinah itd.
Načel je mnoga organizatorična vprašanja, ki jih bo pa v glavnem rešil bodoči zakon o turizmu. Posebno poglavje je posvetil še kulturnemu delu planincev, zimski alpinistiki, smučarskemu športu in idejni preorientaciji.
Poročilo zveznega tajnika g. dr. Pretnarje so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje, nakar je bila pri volitvah po krajšem odmoru na predlog ravnatelja g. Lajovca soglasno in z bučnim pritrjevanjem izvoljena naslednja Nova Zvezna uprava: predsednik g. dr. Fran Tominšek iz Ljubljane, podpredsednik pomočnik finančnega ministra in predsednik Srbskega planinskega društva g. inž. Stanoje Nedeljkovič, II. podpredsednik je predsednik HPD dr. J. Pasarič, tajnik je predsednik SPD in tajnik Zbornice za TOI g. dr. Josip Pretnar iz Ljubljane, blagajnik ravnatelj g. Fr. Vilhar in podpredsednik TK Skale, odborniki trgovec g. Vojteh Pučnik, računska kontrolor g. Jože Cesar, sodni nadsvetnik Jure Filipovič, predsednik Društva planinara za B. g H. iz Sarajeva, in odvetnik g. dr. Ig. Paulas, predsednik Fruške gore v Novem Sadu. Za namestnika odbornikov sta bila izvoljena podpredsednik HPD in bivši minister g. dr. Ivan Krajač in univ. prof Podraški iz Beograda.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni še gg. dr. Senjor, ravnatelj Lajovic in dr. Gusič. Volitvam je sledil referat g. dr. Pretnarja, ki je prečital in temeljito obrazložil Osnutek zakona o turizmu.
V debati se je zlasti dr. Krajač zavzemal za to, da mora biti naš zakon o turizmu vsaj približno enak zakonom drugih naprednih držav, ker bi bilo sicer naše nadaljnje članstvo v mednarodni federaciji planinskih društev onemogočeno. V naši državi imamo pet različnih planinskih teritorijev s svojimi izrazito med seboj si nasprotujočimi lokalnimi razmerami, ki jih ne bi mogel objeta zakon brez širših pooblastil in prilagoditev, ter je zato predlagal, naj se uveljavi okvirni zakon, ki ga bodo izvajale posamezne banovine, primerno tamkajšnjim krajevnim razmeram.
Zelo obširen in zanimiv je bil referat dr. Pasariča iz Zagreba o mednarodnem alpinskem kongresu v Chamonyju. Prihodnji kongres zveze pa bo ob 40 letnici SPD in jubileja turističnega kluba Skale prihodnje leto v Ljubljani. Turističnemu klubu Skali je bilo na predlog dr. Gusiča izrečeno izredno priznanje za njegove zasluge za pospeševanje modernega planinstva, to je plezalne tehnike. Soglasno je bil sprejet tudi predlog g. Jura Filipoviča iz Sarajeva, da naj se bodoči kongres vršijo poleti ter naj se združijo s posebnim planinskim tednom s predavanji, filmi itd., da bi se tako omogočila širšim množicam planincev udeležba na kongresu. Ko je še g. Jeniček iz Prage izrazil željo, da bi se med Slovanskimi državami izmenjavala propagandna turistična literatura s slikami, je bila na predlog dr. Pretnarja in dr. Krajača soglasno sprejeta obširna resolucija, ki jo bomo objavili jutri.

Jutro, 7. januar 1933
 

dLib.si


Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27537

Informacije

Informacije