PD Ljubljana Matica - Vladimir Habjan: Ustanovitev SPD in podružnice Ljubljana
Ob ustanovitvi Slovenskega planinskega društva (SPD) 27. februarja 1893 je bilo ustanovljeno tudi Osrednje društvo SPD. To društvo je "prednik" današnjega planinskega društva Ljubljana-Matica. Osrednje društvo je bilo po eni strani centrala za podružnice ustanovljene po vsej slovenski pokrajini, po drugi strani pa je skrbelo za planinsko problematiko na širšem ljubljanskem območju. Društvo je vodil in upravljal Osrednji odbor društva SPD, ki je bil voljen na občnih zborih. Načelnik SPD je bil hkrati načelnik Osrednjega društva SPD v Ljubljani. Prvi načelnik, ki je to funkcijo opravljal 15 let (od 1893-1908), je bil pedagog, zemljepisec in zgodovinar prof. Fran Orožen. Naslednja načelnika (do druge svetovne vojne) sta bila dr. Fran Tominšek 1908-1931 in dr. Jože Pretnar 1931-1946. Leta 1911 je bilo zaradi nezadovoljstva podružnic v Osrednji odbor imenovanih več predstavnikov podružnic. Po prvi svetovni vojni (1917) so se predstavniki vseh podružnic sestajali tudi na t.i. zborih delegatov. Leta 1927 je bila uvedena skupščina SPD. Sestavljali so jo delegati podružnic, njena naloga pa je bila nadzor podružnic. Za vodstvo skupnih zadev se je ustanovil Širši Osrednji odbor. Seje Osrednjega odbora in skupščine so bile ločene.
V več kot 40-letnem delovanju SPD je bila večkrat dana pobuda, da bi se ustanovila samostojna podružnica Ljubljana. Odločitev o tem je bila sprejeta že s sklepom, realizirana pa šele 16. decembra 1935. Takrat je bil sprejet sklep na občnem zboru Osrednjega društva SPD, da postane Ljubljansko društvo podružnica s sedanjim nazivom Osrednje društvo. Tudi v premoženjskem vprašanju se je dosegel sporazum: vse imetje, ki ga je posedovalo Osrednje društvo, je ostalo v lasti tega društva. Na ta način je bila odpravljena dvojnost funkcije Osrednjega društva. SPD so od takrat vodili skupščina in glavni odbor, od katerega sta morala biti predsednik in podpredsednik iz Ljubljane. Nova pravila so uvedla popolno enakopravnost podružnic z Osrednjim društvom.
S čim se je ukvarjalo SPD in Osrednje društvo SPD?
Za delovanje SPD in Osrednjega društva SPD je bilo značilno intenzivno planinsko delo, ki je se odražalo na mnogih področjih kot je: gradnja koč, nadelava poti, izdaja planinskih publikacij (Planinski vestnik), reševanje v gorah, alpinistika, planinska predavanja, družabni večeri, organiziranje izletov, delo z mladino, planinska fotografija idr. Skladno s širitvijo dejavnosti je iz leta v leto naraščalo tudi število članstva SPD.
Za Planinsko društvo Ljubljana-Matica so zanimivi podatki o planinskih kočah, s katerimi upravlja oziroma je v zvezi še danes:
otvoritev Aljaževega stolpa na vrhu Triglava je bila 7. avgusta 1895, zasnoval ga je in ga dal postaviti Jakob Aljaž,
Triglavsko kočo na Kredarici so odprli 10. avgusta 1896, postavilo jo je SPD,
otvoritev Doma v Kamniški Bistrici je bila 23. maja 1909, kočo je SPD prevzelo od Meščanske korporacije Kamnik,
leta 1919 je SPD prevzelo (sedanjo) Kočo pri Triglavskih jezerih, ki jo je leta 1880 zgradil Avstrijski turistični klub
otvoritev Doma na Komni je bila 19. julija 1936, zgradilo ga je SPD,
leta 1948 je Planinsko društvo Ljubljana-Matica vzelo v najem od zasebnika Kočo pri Savici.
USTANOVITEV PLANINSKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA-MATICA
Podružnica Ljubljana je bila ena redkih, ki ji je uspelo obstati in delovati tudi med vojno. Po drugi svetovni vojni je bilo na sestanku planincev iz Slovenije konec junija 1945 v Ljubljani sklenjeno, da se planinska organizacija vključi v telesnovzgojno organizacijo (Fizkulturna zveza Slovenije, FZS). Na občnem zboru društva ljubljanske podružnice 12. decembra 1945 je bil izvoljen nov odbor, za načelnika dr. France Avčin in za tajnika dr. Gerzinič. Dne 24. februarja 1946 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Planinsko društvo Slovenije (PDS, kasneje preimenovano v Odbor za planinstvo in alpinistiko FZS) z 19 podružnicami, izvoljen je bil nov glavni odbor, za predsednika pa dr. France Avčin. Na prvi seji glavnega odbora PDS 5. aprila 1946 so bile planinske postojanke dodeljene v lastništvo podružnicam. Ljubljanska je dobila: Dom v Kamniški Bistrici, Aljažev dom v Vratih, Triglavski dom na Kredarici, Dom na Komni in Kočo na Veliki planini. Ljubljanska podružnica je bila aktivna tudi drugače: poleti 1946 je postavila bivak pod Skuto, v letu 1946-1947 je obnovila Dom na Komni, ker je bil med vojno požgan in 12. maja 1946 je odkrila spominski steber padlim borcem - planincem v Kamniški Bistrici.
Leta 1948 se je ukinil Odbor za planinstvo in alpinistiko FZS, 6. junija 1948 pa je bila ustanovna seja Planinske zveze Slovenije (PZS). Za prvega predsednika je bil izvoljen Fedor Košir. Glavni namen planinske organizacije je postala strokovna vzgoja planincev in alpinistov. Ob ustanovitvi je bilo v Sloveniji že 43 planinskih društev. Na tej osnovi je bilo leta 1949 ustanovljeno sedanje Planinsko društvo Ljubljana-Matica.
Planinsko društvo Ljubljana-Matica je bilo takrat kljub novim društvom, ki so se po vojni v Ljubljani ustanavljala, najmočnejše društvo, tako pa številu članstva, kot tudi organizacijski, propagandni in gospodarski dejavnosti (poglejmo podatke o gibanju članstva: leta 1946 - 2.482 člana, leta 1949 - 10.300 in leta 1950 - 13.376 članov).
Med prvimi v Sloveniji so začele v letih 1946-47 pri podružnici Ljubljana delovati planinske skupine:
alpinski odsek,
mladinska skupina
markacijska skupina,
skupina za varstvo flore
in izletniki.
Med najbolj dejavnimi je bil alpinski odsek (AO). Leta 1947 je imel AO PAD (Planinsko alpinistično društvo) 40 članov in 400 vzponov. Začeli so se izvajati prvi povojni alpinistični kopni in zimski ter turnosmučarski tečaji. Prvi je bil od 22. do 27. julija organiziran letni plezalni tečaj na Jermanovih vratih. Vodili so ga: Vinko Modec, Boris Režek, Vlasto Kopač, Tone Bučar, Dušan Lasič, Daro Dolar in France Avčin (med tečajniki sta bila tudi Marjan Keršič in France Zupan). Med prvimi je imel AO svoj pravilnik (prav tako markacisti). Mladinska planinska skupina je v letu 1947 organizirala 10 eno ali večdnevnih izletov (udeležba med 16 in 52). Prav tako so bili aktivni tudi ostali odseki.
Leta 1951 je PD Ljubljana-Matica že oskrbovalo vseh pet planinskih koč, ki jih še danes. Društvo je z izkupičkom teh postojank razvilo močno gospodarsko dejavnost: leta 1951 je preuredilo Dom v Kamniški Bistrici, popravilo cisterno na Kredarici in postavilo napravo za pridobivanje elektrike na veter, pri Triglavskih jezerih je zgradilo najvišjo hidrocentralo in napeljalo daljnovod na Komno. Društvo je zasilno obnovilo nekdanjo italijansko kasarno pod Triglavom, kjer je bilo prostora za 300 oseb.
Razvoj društvenih aktivnosti PD Ljubljana-Matica v obdobju od 1950 do danes je bolj ali manj znan, največji poudarek pa je na razgibani aktivnosti odsekov in močni gospodarski dejavnosti.
Avtor prispevka je Vladimir Habjan