Primorski dnevnik - Erik Piccini: Pred dvema desetletjema, ga je
... na Kajancovi senožeti Skedinj odprla Planinska družina Benečije
Na včerajšnji dan pred natanko dvajsetimi leti je Planinska družina Benečije na Matajurju odprla svojo kočo. Bilo je 22. oktobra leta 2000, ko je Dom na Matajure uradno sprejel svoje prve goste. Od takrat je v njem našlo zavetišče in se okrepčalo več deset tisoč planincev. Gostoljuben dom, ki ga s prostovoljnim delom upravljajo člani PD Benečije, stoji na Kajancovi senožeti »Skedinj«.
Planinska družina Benečije je nastala leta 1992, že dve leti kasneje pa se je porodila zamisel za kočo na gori, ki je simbol beneških Slovencev, na Matajurju. Kot nam je razložila predsednica Luisa Battistig je bil član PD Benečije Miha Koren najbolj zaslužen, da se je zamisel tudi uresničila.
»Leta 1994 je Miha Koren priskrbel prispevek za društvo in takoj smo pomislili na kočo. Iskanje prave lokacije pa ni bilo enostavno, čeprav je bilo na Matajurju kar nekaj zapuščenih ‘kažonov’. Po dolgem iskanju smo se odločili, da bomo kočo zgradili na območju, ki mu pravimo ‘Skedinj’. Pri gradnji nas je podpiral takratni župan Občine Sovodnja Pasquale Petricig. S pomočjo občinskega odbornika Germana Cendoua smo dobili vsa potrebna dovoljenja za gradnjo,« se spominja.
Gradnja doma, ki je slonela izključno na prostovoljnem delu, je trajala dve poletji, oktobra leta 2000 je bil Dom na Matajure pripravljen. V dvajsetih letih pa so ga člani PD Benečije tudi posodobili in nadgradili. »Številni prijatelji in člani drugih planinskih družin so nam pomagali pri gradnji. Naj omenim le naše ‘sosede’ iz PD Kobarid, s katerimi od vedno plodno sodelujemo,« je poudarila Battistigova.
Tudi za upravljanje doma, ki je v zimskem času odprt le ob nedeljah, v poletnem pa tudi ob sobotah, skrbi prostovoljna skupina dežurnih. »V skupini nas je približno štirideset, vsi se vrstimo. Skrbimo, da je shramba vedno založena s hrano in pijačo, da ne zmanjka drvi za kurjavo in da je s kočo vse v redu. Ob začetku poletja vsako leto pripravimo večjo delovno akcijo, pri kateri nam na srečo pomagajo tudi mladi. Seveda moramo za dom skrbeti tudi pozimi, ko je cesta na Matajur zaradi snega zaprta. To pa ni kar tako enostavno,« je še dodala.
Dom na Matajure je predsednica označila kot most, ki povezuje beneške Slovence s planinci iz obeh strani meje: »Večkrat moramo svojim gostom razlagati, da je koča slovenska, pa čeprav je na italijanskem ozemlju. To se dogaja predvsem z italijanskimi gosti, pa tudi z nekaterimi iz matične domovine. Kot PD Benečije se zelo trudimo, da ohranimo slovensko identiteto in ponosni smo, da nam to tudi uspeva.«