Planinski vestnik/Obzor in društvene vesti: ... kot planinka
V zadnji številki (str. 26) smo v panteon pomembnikov našega planinskega članstva vpisali gospo Mašo (+ 19. dec. 1936). Zdaj se v bežnem pregledu ozremo nazaj na njeno od mladosti do zadnjih let trajno in — recimo tako: intimno zvezo z našimi planinami, zvezo, katera jo je prav tako tesno in prisrčno nagonsko ves čas družila v redki harmoniji s soprogom. Izredna planinska zakonska dvojica, izrednejši njen ženski del, posebno v mehkobnih časih ženskosti pred več ko tridesetimi leti! Skupno sta prehodila in preplezala, res plezala, prav vse važnejše naše gore in vrhove; planinska pota dr. Antona Šviglja, v tistih časih kaj samostojna, so bila vedno tudi njena, in naopak. Bila je prva Slovenka na Jalovcu (1907) in prva ženska na Škrlatici (1905).
Že kot mlado dekle (rodila se je v Sv. Valentinu pri Dunaju) je oblezla vse tedaj znane plezalne stene Raxe in Schneeberga. Ko je našla (1900) v Sloveniji svojo drugo domovino, so jo takoj prevzele naše gore, poleg Kamniških posebno Julijske; prelezla in preplezala jih je s svojim soprogom vsevprek, od Ojstrice do Krna in Kanina, je takoj postala članica SPD in je sodelovala pri vseh prireditvah Osrednjega odbora. Nobena pot ji ni bila preslaba, da je le mogla uživati lepoto naših gora, ki jim je ostala zvesta tako, da ni nikoli več posečala tujih. Leto za letom je pohajala gore, kjer je bila »bliže svojemu Bogu«, kakor je navadno rekla.
Ohranili so se zapiski njenih tur za začetna leta, od 1902 do 1907. V poznejši dobi, do vojske, je s soprogom vsako leto pristopila vsaj enkrat na Triglav in posetila Kamniške, poleg drugih; med vojsko je nastopil prisiljen odmor, a po vojski je od letovišča ob Bohinjskem jezeru obhodila vse okrožne vrhove. Bila je vsega skupaj triindvajsetkrat na Triglavu, osemkrat je prečila Kamniške, a na vseh turah sta s soprogom iskala novih, neizhojenih smeri, kjer je to bilo mogoče. Razen planinskih, je zakonska dvojica z doraščajočimi otroki izvršila dolinske ture po skoraj vsej Sloveniji. Kako obsežno in sestavno je ta zakonska dvojica po vrsti zavzemala naše vrhove, naj pokaže vrsta planinskih tur, izvršenih v letu 1905: »Dovje—Kepa—Baba—Golica (otvoritev Kadilnikove koče) —Jesenice. Trbiž—Višar je—Lovec—Škrbina—Zajezera—Trbiž. Mojstrana— Vrata—Triglav (Tominškova)—Vrata. Kranjska Gora—Vršič—Prisojnik in nazaj. Kranjska Gora—Martuljek—Za Akom—poskus na Špik in nazaj. Tridnevna tura: prvi dan: Rateče—Planica—kuloar—Jalovec—po novo usmerjeni, še nenadelani slovenski poti pod Ozebnikom čez Trentsko planino v Trento; drugi dan: čez Mlinarico na Razor—Križki Podi, med Sovatno in Stenarjem v Vrata (morali prenočiti pod milim nebom); tretji dan: Vrata—Luknja—Kugyjeva pot— Triglav—Velo Polje—Tosec—Konjščica—Stara Fužina — slap Savice. Jezersko — Češka koča—Kremžarjeva pot—Kočna — Grintavec — Češka koca — Žrelo — Savinjsko sedlo—Okrešelj—Kamniško sedlo — Planjava — Škarje — Ojstrica — Kocbekova koča—Presedljaj—Konj—Velika Planina—Dol—Kamniška Bistrica. Kranjska Gora —Vršič—Trenta—Križki Podi—čez Vratca pod Gamsovcem po celem na Škrlatico—Vrata. Na Silvestrov večer: Jesenice—Golica — in na Novega leta nazaj, zimska tura v solncu in mesečini.« — Slično bogat program izkazujejo druga leta, vsako leto s kako osrednjo točko; n. pr. prvo in drugo leto bivanja v Ljubljani: Triglav (trikrat); 1903: Trenta in Kugyjeva pot; 1904: Komar, Razor, Skuta, Ojstrica; 1906: Bavški Grintavec, Kanin, Montaž, Škrlatica; 1907: Jalovec, Ponce, severna stena Prisojnika.
Zvesta spremljevalka na večini tur jima je bila gdč. Darinka Franke; na nekaterih turah v območju Trente jih je vodil Anton Tožbar — Špik iz Trente. Hodila sta počasi in umerjeno, zdržala sta po 12 do 15 ur hoje na dan.
Vzor žene, ki je prava planinka in je ostala vedno prava — ženska!
J. T.
PV 1937/ /026: Maša dr. Švigljeva +. Ob zaključevanju te številke je naše planinsko občino zadela težka izguba: dne 19. decembra l. l. je nenadoma umrla, do zadnjega čila in živahna, gospa Maša, soproga g. odvetnika dr. Antona Šviglja, ki mu je od 27. septembra 1900 bila najvernejša družica tudi v planinstvu in bi — rojena 23. aprila 1877 — v kratkem obhajala svojo šestdesetletnico. — Posebe se bomo je spomnili v prihodnji številki.