Zdravniki in raziskovalci že dalj časa preučujejo dolgoročne posledice predčasnega rojstva, ki imajo, razumljivo, zelo širok razpon, a vendarle večini omogočajo kakovostno življenje in polno vključevanje v aktivnosti na vseh življenjskih področjih. Eno takšnih področij je športna aktivnost. Dosedanje raziskave so sicer pokazale, da imajo predčasno rojeni aktivni odrasli v povprečju malenkost manjšo športno (vzdržljivostno) sposobnost in mišično maso kot njihovi donošeni vrstniki, drugih bistvenih razlik pa ni.
V zadnjem obdobju se raziskovalno, v okviru Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta Jožef Stefan, veliko ukvarjamo s preučevanjem okoljskih dejavnikov, predvsem pa vplivov povečane nadmorske višine na športno sposobnost pri športnikih in tudi kliničnih populacijah. Pred dobrimi petimi leti smo zato z velikim zanimanjem spremljali delo ameriških raziskovalcev, ki so v prestižni reviji New England Journal of Medicine poročali o specifičnem odzivu predčasno rojenih odraslih na izpostavitev višini. Njihove raziskave so nakazale na mogočo kompromitirano sposobnost nedonošenih odraslih za ustrezno višinsko aklimatizacijo, kar lahko z vidika bivanja in aktivnosti (trekingi, smučanje, planinstvo) na večjih nadmorskih višinah (to je več kot 2000 metrov) pomeni resen zdravstveni problem.
Več kot desetina
Dandanes se predčasno rodi več kot deset odstotkov otrok. Zaradi neslutenega napredka neonatologije v zadnjih desetletjih sta se bistveno povečala tako delež preživetja nedonošenčkov kot kakovost njihovega življenja. Tudi v Sloveniji se lahko na tem področju, ki ga strokovno usmerja in vodi dr. Lilijana Kornhauser Cerar iz ljubljanske porodnišnice, pohvalimo z izjemnimi uspehi. Posledica navedenega je sorazmerno velik delež predčasno rojenih posameznikov v otroški in odrasli populaciji.
Na podlagi navedenega in nekaj preliminarnih pilotnih raziskav smo leta 2016 skupaj z dr. Damjanom Osredkarjem in dr. Minco Mramor s Pediatrične klinike UKC Ljubljana v okviru projekta Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) izvedli prvo slovensko raziskavo o vplivih kratkotrajne izpostavitve predčasno rojenih posameznikov na višino. S serijo raziskav, ki so potekale v laboratorijih v Ljubljani, Olimpijskem športnem centru v Planici ter v višinskem laboratoriju na gori Aiguille du Midi (3842 metrov) na francoski strani najvišje gore osrednje Evrope Mont Blanc, smo potrdili ugotovitve ameriških kolegov in prvič dokumentirali zmanjšan dihalni odziv predčasno rojenih posameznikov na višini, ki povzroči manjšo razpoložljivost kisika in je verjetno povezan s spremenjeno modulacijo oksidativnega stresa v krvi.
Razlike v dihalnih odzivih in kognitivnih funkcijah
Stanje zmanjšane razpoložljivosti (saturacije) kisika kratkotrajno sicer ni nujno problematično, lahko pa bistveno oslabi dolgotrajno aklimatizacijo, ki je ključnega pomena pri daljšem bivanju in aktivnostih na povečanih nadmorskih višinah. Na podlagi dobljenih rezultatov je bil logičen, in aplikativno zelo pomemben, naslednji korak raziskave, to je preučitev dolgotrajnejše adaptacije predčasno rojenih posameznikov in primerjava kakovosti višinske aklimatizacije med predčasno rojenimi in donošenimi posamezniki. V ta namen smo se povezali s kolegi z Univerze v Lozani, ki jih vodi prof. dr. Grégoire Millet in s katerimi že skoraj desetletje uspešno sodelujemo predvsem na področju višinskega treninga in hipoksične adaptacije. Skupaj smo pripravili večji bilateralni projekt PreAlti, ki sta ga, na našo srečo, v financiranje potrdili tako slovenska (ARRS) kot švicarska (SNSF) nacionalna raziskovalna agencija.
Projekt nam je letošnjo jesen omogočil izvedbo večje terenske raziskave, v kateri smo primerjali z višino povezane fiziološke odzive predčasno rojenih odraslih s primerljivimi in podobno aktivnimi donošenimi vrstniki. Najprej smo opravili tridnevno testiranje v Ljubljani in nato vse sodelujoče – 36 posameznikov – preučevali še med štiridnevnim bivanjem v koči Torino, ki stoji na nadmorski višini 3375 metrov na južni (italijanski) strani Mont Blanca. Tako v Ljubljani kot na višini smo poleg vadbenih odzivov natančno spremljali spremembe vseh fizioloških sistemov, ki so vključeni v ustrezno prilagoditev na višino. Z izbranimi metodami smo spremljali kakovost in količino spanja, srčne in dihalne odzive, spremembe krvnih in urinskih parametrov, kognitivne funkcije, prožnost žil, cerebralni pretok ter apetit in telesno sestavo. Testiranja so potekala čez ves dan od jutranjih meritev ob vstajanju do večerne priprave polisomnografije za oceno spanja. Ker smo lahko hkrati testirali le dva preiskovanca, je naše bivanje v koči Torino v celoti trajalo skoraj dva meseca. Veliko večino raziskovalnega dela sta na terenu opravila študenta Benjamin Narang (Fakulteta za šport UL) in Giorgio Manferdelli (Univerza v Lozani), za katera bo raziskava tudi glavni del njunega doktorskega raziskovalnega dela. Analiza rezultatov še poteka in predvidevamo, da bodo končni izsledki znani nekje do konca prihodnjega leta. Do zdaj grobo analizirani podatki kažejo, da bistvene razlike v sposobnosti višinske aklimatizacije med predčasno rojenimi in donošenimi posamezniki ni. Se pa kažejo nekatere specifične razlike med obema populacijama v krvnih markerjih, dihalnih odzivih in kognitivnih funkcijah, ki jih, kot rečeno, natančneje preučujemo.
Zahtevno terensko delo še otežila pandemija
Terenske raziskave so pogosto velik logistični in izvedbeni zalogaj. Že sam transport raziskovalne opreme in ureditev laboratorija sta v našem primeru trajala dobre tri dni. Potem so sledili ponavljajoči se prevozi preiskovancev med Ljubljano in Courmayeurjem in na koncu smo Padsko nižino že dodobra poznali. Imeli smo veliko srečo, da so bili do izvajanja raziskav v koči Torino zelo razumevajoči in so nam pomagali, kolikor je bilo mogoče. Omeniti velja, da je oskrbnik koče, Armando Chanoine, tudi sam gorski vodnik z licenco IFMGA in se zaveda pomena in vrednosti tovrstnih raziskav za zdravje in varnost obiskovalcev visokogorja.
Koča je priljubljena turistična točka nad dolino Aoste, saj do nje vodi ena modernejših gondol v italijanskih Alpah (Skyway Mont Blanc), ki nas iz vasice Courmayeur (1250 metrov) v 15 minutah popelje dobrih dva tisoč metrov više. Takšna dostopnost (brez hoje, utrujanja in morebitnih okoljskih vplivov) je za standardizirano in kakovostno izvedbo terenske raziskave bistvenega pomena. V Alpah je podobnih možnosti oziroma lokacij (brez uporabe helikopterja) izjemno malo – pogosto se sicer uporabljata še bivak Valot in najvišja visokogorska koča v Alpah Capanna Regina Margherita v skupini Monte Rosa na zavidljivi višini 4554 metrov. Za uspešno izvedbo raziskav je ključnega pomena tudi kakovostna in zanesljiva oprema. S seboj smo seveda imeli veliko količino opreme, posebej bi se zahvalili podjetju Domel iz Železnikov, ki nam je pomagalo z dodatno izposojo njihovih visoko tehnološko dovršenih centrifug za procesiranje krvnih vzorcev. Velik logistični izziv je letos, tako kot verjetno velja za vsa področja človeškega delovanja, predstavljala tudi pandemija, ki je poleg neprijetne negotovosti o možnosti izvedbe in morebitnih nepredvidenih prekinitev poskrbela še za nujno uvedbo natančnih protokolov testiranj in zaščitnih ukrepov pred okužbo tako pred kot med testiranji. Ne nazadnje pa so seveda glavno vlogo odigrali naši preiskovanci, brez katerih raziskave ne bi bilo. Velika zahvala velja za njihovo nesebično in prostovoljno odločitev za pomoč in sodelovanje. Morebiti smo jih na trenutke preobremenili z vsemi testnimi postopki, a velika večina je domov, vsaj moj vtis je bil takšen, odšla nasmejana in s trajnim spominom na edinstveno bivanje pod vrhom Evrope.
Verjetno ne bi bili raziskovalci, če se ne bi takoj po koncu enega raziskovalnega dela že ozirali naprej in kovali nove hipoteze ter zanimive in preverljive ideje. S sodelavci načrtujemo nadaljevanje projekta, ki bi nam omogočilo dolgotrajnejša testiranja na večjih višinah in predvsem preučevanje vpliva spola oziroma primerjave med fanti in dekleti z vidika kakovosti višinske aklimatizacije. To zadnje je zlasti pomembno v luči dejstva, da še dandanes – v enaindvajsetem stoletju – večina biomedicinskih in športnih raziskav poteka zgolj na moških.
Avtor članka je dr. Tadej Debevec s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan. Njegovo raziskovalno delo obsega preučevanje fizioloških mehanizmov adaptacije na različne okoljske dejavnike, predvsem višino/hipoksijo in temperaturo, tako pri zdravih posameznikih kot v kliničnih populacijah.