France Malešič: Tri snežene žene – Breda, Doroteja in Polona, ki jih spremlja Blaž, godujejo v začetku februarja, vsi štirje pa prinašajo sneg. Ta četverica ni tako zelo znana kot so trije ledeni možje v maju, ki jih spremlja poscana Zofka. K sreči pa se je izročilo o njih ohranilo.
O sneženih ženah in Bredi
Slovenski narod (1931) - Ante Gaber: V majniku imamo tri ledene može »Pankracija, Servacija in Bonifacija«, ki hodi za njimi mokra Zofija, malokdo pa ve, da imamo v začetku februarja tri snežene žene, ki jih spremlja sveti Blaž s svojim slavnim žegnom zoper bolezni v vratu, ki si jih prav okrog njegovega godu človek v mokri in mrzli brozgi najlažje nakoplje. Mož je torej na svojem mestu, kakor je tudi potrebno, da za sneženimi možmi lajša bolečine v zobeh sveta Polona. Malo pred pustnimi dnevi pa letos sv. Katarina opozarja na pravi um in pamet. Tudi je marsikdo božjasten te dni, zato mu pa stoji ob strani sv. Baletin.
O teh sneženih ženah sem našel dvakrat pomenljivo notico v dnevniku pokojnega župnika v Sorici, Jurčeta Karlina iz znane Plevne pred Škofjo Loko. Župnikov oče Juri in prav tako Jurčetov brat Gašpar sta bila župana velike občine starolološke, ki sega skoraj doli od Medvod pa gori do Sv. Jošta in še na ono stran hribov, ki jih tako dobro poznajo Ljubljančani s svojih izletov čez Križno goro k Sv. Joštu.
Huda zima je v Sorici, na tistem sedlu med Selško dolino in Bohinjem na eni ter Podbrdom na drugi strani, v tisti Sorici med Poreznom in Ratitovcem, kjer je bil v stari mežnariji rojen Ivan Grohar in je tudi s svojimi prvimi slikami okrasil oltarje domače cerkve. Potomec starodavne mizarske družine je Jurče Karlin, čeprav je bil župnik, ostal mizar in ni skoraj hiše, kjer bi ne stala omara, »špampet« ali pa vsaj nekaj sila pripravnih stolov lepega njegovega dela. Delal je vse za zabavo, ker je bil dober človek, in seveda tudi vse brezplačno. Vzoren pastir svojih ovčic in dober svetovalec tudi »holcarskim« kozlom in »ravbšicom« je bil inteligentni župnik, ki mu tudi v najbolj razburkanih časih ni bilo kaj za politiko, temveč le za občudovanje prirode in prijateljstvo svojih župljanov. Pretežke so bile zime v Sorici, kjer vaščani večkrat rabijo polno uro za pot, ki traja poleti le pet minut – in po 12 ur se je boril župnik z mrazom in zameti, da je prišel z obhajilom do bolnika. Tudi preoster zrak je bil za potomca stare meščanske družine v Sorici in zgodaj ga je vzela jetika. Zadnje vrste v dnevniku, ki ga sam večkrat imenuje kroniko1, je napisal 19. avgusta 1913.: Fiat voluntas tua! Si adhoc necessarius ... non recurro laborem – dolorem. [Zgodi se tvoja volja …]
Ta dnevnik pa ni samo cerkvena kronika, temveč tudi točen opis življenja Soričanov in prebivalcev vse velike in naporne soriške fare. Dne 5. februarja 1910. je župnik Karlin pri opisu pustnih dni, ko je dvakrat moral z obhajilom čez plazove v Sklepih in zamete v Davčo, zapisal, da mu je povedal cerkovnik o snegu tole vremensko »regelco«:
Blaž ga gaz,
Brida ga kida,
Doroteja ga seje –
Polona ga nam sem lona ...
Poleg Bride - Brede je v oklepaju Brigita, ki ima god 1. februarja – druga je 9. oktobra – Blaža praznujemo takoj po svečnici 3. februarja, Rotija je 6. februarja in Polona 9. februarja. Stara, prastara narodna izkušnja, ki nam tudi letos kaže svoj prav.
Važnejše je pa to vremensko pravilo zaradi imena Breda, ki smo ga doslej zaradi narodne pesmi »Mlada Breda« in zaradi podobnosti z nemško mitično Freyo smatrali za pradavno pagansko ostalino. Nekateri so Bredo zenačili tudi s Frideriko in marsikatera slovenska Breda ima v krstni knjigi zapisano Frideriko. V raznih narodnih koledarjih je Breda napisana brez kakoršnekoli upravičenosti tudi pod katerimkoli datumom – samo zato, da je pač v koledarju. Iz starega vremenskega rekla, ki je bil v onih zapuščenih hribih znan gotovo že pred prihodom nemških Tirolcev iz Puste doline – Pustertala, kamor so njih potomci iz Sorice pogosto romali v Innichen in še pred nekaj leti pošiljali za maše, je pa popolnoma dokazano, da je Breda istovetna z Brigito, saj so vse tri svetnice tudi v koledarju sosede sv. Blaža. Morda pa gre zgodovina Brede, dveh njenih snežnih pomočnic in junaka Blaža še dalje nazaj v dobo, ko prebivalci Puste doline še niso bili Nemci in so bili le paganski Slovenci. Odkod mlada Breda v naši narodni pesmi? Menda je vendar nismo prevzeli od Nemcev.
Vsa vprašanja so stvar učenih raziskovalcev, za nas je pa glavno, da Brede odslej ne bodo več prikrajšane, da bi morale obhajati le svoje rojstne dneve, temveč tudi svoj god. Zato pa vsem Bredam k jutrišnjemu prvemu godu prav posebno veliko srečo! A. G.
Slovenski narod, št. 25, sobota,
31. januar 1931, str. 3, avtor članka Ante Gaber
Snežene žene, ki smo v soboto pisali o njih, se uveljavljajo z vso silo. Danes sv. Rotija seje sneg z neba kakor iz velikanske rete, kakor bi ji bili smučarji dali za mašo. Blaž, Breda in Rotija se torej drže stare navade, da sneg gazimo in kidamo, v ponedeljek pa povemo, če se pravila drži tudi sv. Polona. Snežene žene pa ne razburjajo več niti mestnih očetov, saj so za spravljanje snega prihranili letos že precej velik kupček, prebivalstvo je pa tudi pri kurivu prihranilo že toliko, da se vsak lahko zavrti na eni ali drugi veselici, ki so letos vse prav dobro obiskane. Seveda, tudi smučarji se vrte po parketu namesto da bi delali pike, le nekdaj slavnih »havsbalov« ni več, ker jim je davčna oblast rekla – zapik!
Slovenski narod, št. 29, petek,
6. februar 1931, str. 3
Pripravil: France Malešič