Janez Pikon: Tekma v skoku na daljavo raz umetno smuško skakalnico vrh vežbališča obeta biti velezanimiva, trening pred popoldansko tekmo je zelo priporočljiv. 
Marjan Pavliha: Pra, prababica smučarskih skakaklnic in njegov nagovor o prvi smučarski skakalnici iz leta 1921: Sedaj prjatli, kozarce dvignimo, saj tu smo se zbratli, ker v srcu dobro mislimo. S to mislijo in vezi izpod peresa našega največjega poeta, s katerimi končuje svojo čudovito zdravljico in našo sedanjo himno, se mi ob pomembnosti trga trenutka, sedajle tule zdijo nekako zelo ustrezne. Za kaj namreč gre, natanko pred 100 leti, se je prav tu, na današnji dan, ob temle času, za slovenski šport - smučanje, konkretno smučarski skoki, zgodil en enkraten dogodek, na katerega bi moral biti vsak Bohinjec, še posebej ponosen.
Ljubljančan, dr. Ciril Žižek je na pobudo vojaka - litijana Rudolfa Badjuro, ki je v Bohinju že leta 1914 - 1920 organiziral 1. Smučarski tečaj v Sloveniji, »sprojektiral,« plačal in zgradil 1. Slovensko smučarsko skakalnico, katera je v letu 1920 postavil prav semle. Na tej skakalnici je bilo na današnji dan, pred 100 leti - 20. februarja 1921, izpeljano 1. Državno prvenstvo v smučarskih skokih in postavljen je bil tudi 1. državni rekord - 9 metrov, ki ga je skočil Joža Pogačar z Bleda. S tem dejanjem vseh tistih, ki so bili tedaj zraven, je bila zadana ledina športu, ki je z leti prerasel v nacionalni šport, s Planico pa celo v Slovenski športni praznik. Zato z veseljem povem, da tako kot Planica velja za zibelko poletov v svetovnem merilu, Bohinj pa pomeni za zibelko nordijskega smučanja v Sloveniji. Zato vas sedajle v spomin, zahvalo in počastitev tega dogodka vabim, da ta letnica po 100 letih zopet zasije v polnem sijaju, ter, da jo znova preizkusimo.
Marjan Pavliha
Raz umetno skakalnico je senior Joža Pogačar, član Smučarskega kluba Ilirija iz Ljubljane, vse tri skoke opravil v brezhibni pokončni drži, dosegel rekordni skok in prvi državni rekord 9 metrov, na Žižkovi skakalnici »Pr' treh hruškah,« nad Bohinjsko Bistrico.
Prvo smučarsko skakalnico je zgradil takratni zanesenjak Ciril Žižek iz Ljubljane že v letu 1920 s pomočjo vojakov, udeleženih v 1. svetovni vojni. Na naravnem terenu in oblikovano s snegom ob predelu »Pr' treh hruškah,« južno nad Bohinjsko Bistrico.
Leta 1921 je bilo v Bohinju razpisano prvo zimsko državno prvenstvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Razpisala ga je Ljubljanska športna zveza v imenu državnega olimpijskega odbora.
Začelo se je s sankanjem na sankaški progi Belvedere južno pod vasjo Ravne, kar je večkrat poročala tudi revija Šport, ki je izhajala že dobro leto. Državno prvenstvo je veljalo samo v kategoriji seniorji, tekmovali so na enosedežnih in dvosedežnih saneh, za slovensko prvenstvo pa so nastopile še dame, juniorji in dečki.
Čez teden dni se je nadaljevalo tekmovanje na Bohinjskem jezeru v dveh disciplinah, umetnostno in hitrostno drsanje. Istega dne sta bili organizirani tudi dve smučarski disciplini, tek na daljavo po brdih in smučarski skoki. Drsanje na zaledenelem Bohinjskem jezeru je bilo organizirano tudi za dame, na smučeh pa so nastopili samo moški. Tekma smučarskih tekov na daljavo je veljala tudi za državno prvenstvo. Državni prvak je postal senior Janez Hlebanja, logar iz Bohinja z doseženim časom le slabih 22 minut.
»V skoku raz umetno skakalnico,« (ki jo je prvi preizkusil dr. Ciril Žižek) pa senior Joža Pogačar, član Smučarskega kluba Ilirija iz Ljubljane, ki je vse tri skoke opravil v brezhibni pokončni drži in dosegel rekordni skok 9 metrov, zanimivo je, da so nekateri tekmovalci nastopili v več disciplinah.
Leta 1922 je Janko Ravnik ustanovil na Bohinjski Bistrici prvo podružnico Skale, to je bilo društvo alpinistov in turnih smučarjev, ki je bilo ustanovljeno eno leto prej in je prirejalo tudi smučarska tekmovanja, celo krajši planinski film so posneli. Podružnico so naslednje leto preselili na Jesenice, kamor je zahajala večina bohinjskih smučarjev, železarjev. Tudi leta 1922 je bil domači rekord v smučarskih skokih podaljšan v Bohinju na isti Žižkovi skakalnici nad Bohinjsko Bistrico, prvič na 14,7 metra (Viktor Šubert) in drugič še leta 1924 na 15,5 metra (Joža Pogačar), zatem je prvenstvo v smučarskih skokih prevzel Smučarski klub Mojstrana.
Enega od vrhuncev smučanja in smučarskega skakanja je ponudila na novo zgrajena Hanssenova skakalnica na Poljah v Bohinju, tudi z novim državnim rekordom, Bogo Šramel je leta 1929 postavil nov državni rekord s 33 metri. Leta 1931 je bilo prvič v Sloveniji razpisano mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih. Nov Slovenski in državni rekord s 36 metri je dosegel Bogo Šramel. Naslednje leto 1932 na Hanssenovi skakalnici v Bohinju postavi nov mejnik in državni rekord, Franc Palme s 43 metri.
Šest državnih rekordov v smučarskih skokih na skakalnicah (Žižkova skakalnica - 3 in Hanssenova skakalnica - 3) je v lasti Bohinja. Vir: Iz bohinjske smučarske preteklosti
Janez Pikon