Išči

Iz preteklosti

Poobjave starejših  dokumentov (člankov,  fotografij), zgodovinske predstavitve ...

Iz preteklosti

Objavljalci

Authors

Arhiv

Skalaši

Ljudje-gore: ... so ob proslavi na Okrešlju rešili dva planinca z Mrzle gore

Jubilejno slavje pod vtisom srečne rešitve

Celje, 11. avgusta 1940

Na Okrešlju so danes svečano proslavili desetletnico savinjske podružnice TK »Skale«. Slavnost, ki je vkljub nagajivemu vremenu lepo uspela, je bila pod dojmom srečne rešitve dveh planincev, ki sta zašla v petek zvečer v stenah Mrzle gore in ki so ju na Okrešlju se zbirajoči planinci in plezalci spretno rešili. Tako so tudi savinjski planinci in še posebej »Skalaši« baš na večer pred svojim prvim jubilejem, izpolnili eno izmed svojih človeških nalog. Ob današnji desetletnici jim je bila rešitev dveh planincev v toliko večje zadoščenje. 

Na Okrešlju se je zbralo mnogo planincev iz Savinjske doline, prišli pa so tudi prijatelji od drugod. Davi je solčavski novomašnik Roblek daroval mašo v spomin na umrle planince. Po maši je imel predsednik podružnice »Skale« Farčnik iz Celja kratek spominski govor. Nato so vseuč. profesor Žumer v imenu glavnega odbora »Skale«, dr. Milko Hrašovec za savinjsko podružnico SPD in g. Torkar za jeseniško »Skalo« čestitali savinjski »Skali« k prvemu jubileju. Po tej slovesni proslavi se je na Okrešlju razvila ljudska prireditev, ki bi bila nadvse lepo uspela, da je popoldne ni motilo neugodno vreme. 

Kakor rečeno, je dal vsej prireditvi razburljivi dogodek z Mrzle gore svoj posebni pečat. Ko so se planinci že v petek zvečer zbirali na Frischaufovem domu na Okrešlju, so okrog devetih zvečer nenadno čuli klice na pomoč. Prihajali so s sten Mrzle gore. »Skalaši« in člani planinskega društva so se takoj odzvali z znamenji. Spričo temne noči in dežja ni bilo misliti že tedaj na kako reševanje. Ljudem na steni so skušali dopovedati, da morajo prenočiti pa tam, kjer so. 

V soboto se je na vse zgodaj organizirala reševalna akcija pod vodstvom načelnika reševalne akcije SPD v Celju Andrina Kopinška ter Branka Diehla in Žekarja. Sestavili so štiri oddelke plezačev, ki so pričeli takoj v raznih smereh prodirati na Mrzlo goro. Že okrog 8. ure se je vrnila prva odprava, ki je dognala, da sta na steni dva planinca zdrava in nepoškodovana, a da se ne moreta premakniti z mesta, na katerega sta zašla. Tja so takoj odposlali štiri najspretnejše plezače, toda medtem je drugi oddelek, ki ga je vodil g. Žekar, priplezal v neposredno bližino obeh planincev ter ju z vrvmi dvignil z nevarnega mesta in ju počasi, a varno pripeljal na Okrešelj. Bila sta to kinooperater Ivan Omika iz Celja in gdč. Valentina Frakarjeva iz Ljubljane. Oba sta bila precej izčrpana, a srečna, da sta se po prizadevanju savinjskih plezalcev in planincev nepoškodovana vrnila v življenje.

Jutro, 11. ali 12. avgust 1940

Rešitev z Mrzle gore - Pojasnilo vodje reševalne odprave

Celje, 14. avgusta 1940

Ponedeljska številka »Jutra« in torkova številka »Slovenca« sta prinesla članek o reševanju ponesrečencev v južni steni Mrzle gore. Kot vodja plezalne trojice, ki je našla g. Iva Umeka. elektromonterja iz Celja, in gdč. Vali Srakarjevo že blizu izstopa iz stene takozvanega »Diehlovega kamina«, hočem podati točne podatke o tem. 

Že ponoči, ko sem prispel na Okrešelj so mi pripovedovali, da sta dva plezalca ostala v steni Mrzle gore ter da sta klicala na pomoč. Na vse zgodaj se je že organizirala reševalna odprava. Odločil sem se, da tudi jaz pomagam pri iskanju. Ker se je druga skupina reševalcev odpravljala v »Diehlov kamin«, sem si jaz izbral Režekovo smer. Ob 6. zjutraj sem se podal s tovarišem v steno Mrzle gore ter že po dobrih dveh urah plezanja dospel v neposredno bližino bivaka, kjer sta prenočevala g. Umek in gdč. Srakarjeva. Bila sta na sedlcu, kjer prestopiš iz Diehlovega kamina (žleba) v Režekovo smer. Bila sta v dobrem razpoloženju in o kakem izčrpanju in reševanju ni bilo govora. Razen tega je to mesto (kjer sta bivakirala) tratasto, pokrito s travo in ruševjem. G. Umek, ki je moj dober prijatelj, mi je pripovedoval, da je s tovarišico plezal skozi Diehlov kamin. Ker pa ga je prehitela noč, je bil prisiljen prenočiti v steni. Zaradi tega so bili ljudje na Okrešlju v skrbeh, če se mu ni kaj pripetilo. Klicali so ga skoraj celo uro, nakar se jim je javil, da ne bi bili zaradi njega v skrbeh. Da bi pa klical na pomoč, je izmišljotina. Nameraval je zjutraj turo nadaljevati. Ker pa je vse jutro deževalo, ni ture nadaljeval, temveč je počakal na zboljšanje vremena. Po izboljšanju vremena smo skupaj z g. Umekom in gdč. Srakarjevo nadaljevali pot do izstopa iz stene (približno 100 m), nakar smo prišli do markirane poti in po njej na vrh. Tistih 100 m stene, ki jo je bilo treba še preplezati, je bilo zelo lahko zmagati. Z vrha Mrzle gore smo krenili po poti čez Savinjsko sedlo na Okrešelj. O kakšnem dviganju in reševanju imenovanih ni govora, ker jih je ločilo do izstopa 100 m zelo lahkega plezanja in bi to gotovo preplezal tudi g. Umek z gdč. Srakarjevo. Čudim se samo, odkod netočne informacije in zakaj niso informatorji povprašali mene in prizadetega, ker sem samo jaz od vse reševalne odprave prišel z njima v stik. gg. Kopinšek, Diehl in Krajger pa sploh niso prišli do obeh, ker so iskali domnevane »ponesrečence« na drugem kraju. Z gosp. Umekom in gdč. Srakarjevo se je ta reševalna odprava sešla šele na Okrešlju. 

Miloš Žekar
Jutro, 15. avgust 1940
Objavil  11.08.2020

L-G, 11.08.2020
Skalaši so ob proslavi na Okrešlju rešili dva planinca z Mrzle gore

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1185

IZ PRETEKLOSTI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.