Janez Pikon: Iz drvarske koče, odkoder so mladeniči krenili nazaj v dolino skozi Srnjakov graben, kjer še ni bilo izhojene poti, hoteli so si skrajšati pot, toda usoda jih je prevarila, njihova pot se je koj končala. 
Gazili so poldrugi meter snega, enega so že izkopali mrtvega iz snega, dva še iščejo. Strašna usoda treh drvarjev se je tragično končala na petek, 25. januarja 1929, ko se je sprožil silni suhi snežni plaz v »Ta strmi drči,« zahodno v pobočju nad predelom Srnjakova dolina v smeri predela Na Melu in Kaluže, južno in ne daleč nad Biščovim rovtom, ter najbližje domačije Pr' Prezlco na Ravnah.(*). Za gozdne delavce je bilo vreme prav neugodno in so se mnogi umaknili iz gozdov na svoja domovja. V Nemškem Rovtu je stanoval zadnji čas 18-letni France Kemperle. Gozdni delavec, ki je bil že več dni brez posla. Stanoval je skupno še z dvema rojakoma iz Primorske. Pred letom dni so prišli čez mejo v Bohinj, France Kemperle in Albin Kemperle, oba iz Bače pri Podbrdu, ter Anton Črv iz Koritnice pri Grahovem. Vsi trije so bili krepki in zastavni mladeniči, ki so zapustili svoje rodne domove zaradi tamošnjih neznosnih razmer.
Tudi v Bohinju so ob zadnjih snežnih metežih drveli z gorskih velikanov silni suhi plazovi v dolino. Od petka dalje je bilo čuti neprestano bučanje.
V petek, 25. januarja okoli 14-h so se vsi trije napotili iz Nemškega Rovta proti Ravnam, kjer je imel France Kemperle shranjeno svoje gozdarsko orodje, ter so potem nameravali odriniti na Stare Fužine, kjer so dobili pri posestniku in lesnem trgovcu g. Žmitku, delo. Gazili so po ozki gozdni poti sneg kar v celem. Ko so prispeli v Srnjakov graben, so začuli močno bobnenje z vrha Možica, snežni plaz, glej: (*) obenem pa so že presenečeni zapazili z največjo brzino nizdol drveči plaz. Niso se mogli rešiti. Plaz je vse tri pokopal. Od petka naprej so jih sicer nekateri pogrešali, toda v Nemškem Rovtu so bili prepričani, da so ostali v Starih Fužinah. Drugače nikdo ni po njih povpraševal.
Včeraj okoli poldne se je s svojega službenega ogleda vračal domov skozi Srnjakov graben lovec šumske uprave Janez Cunk. Z velikim naporom je gazil poldrugi meter visok sneg, ki je bil zelo rahel in se mu je ponekod vdiralo kar do pasu. Ko se je zopet globoko vdrl v sneg, je pod nogami začutil nekaj nenavadnega. Pogledal je in zapazil v sneg pokopano človeško truplo. Otipal je neznanega mu človeka in ugotovil, da je neznanec že otrpel in zmrznjen.
Lovec Cunk je nato pohitel na Bohinjsko Bistrico na orožniško postajo, ter javil, kaj je našel v Srnjakovem grabnu v plazu visokem 8 metrov in širokem 12 metrov. Orožniki so nemudoma organizirali več kmetov, ki so šli na označeno mesto odkidavat najdeno človeško truplo. Na mesto nesreče je bil pozvan tudi bohinjski zdravnik dr. Vacek, ki je mogel konstatirati le smrt vsled zadušenja in zmrznjenja. Orožniki so tudi kmalu ugotovili identiteto neznančevo. Bil je to skromni gozdni delavec France Kemperle. Truplo so prenesli v mrtvašnico na pokopališče na Bohinjski Bistrici.
Orožniki so danes nadaljevali poizvedbe glede usode obeh tovarišev ponesrečenega Kemperla. Toliko je sedaj gotovo, da sta tudi ona bila od plazu pokopana. Danes so ves dan kopali, toda do 15-h popoldne obeh pogrešancev še niso izkopali …
Ponesrečeni France Kemperle je bil marljiv in skromen fant.
Vir: časnik Jutro; Ljubljana - petek, 1. februar 1929
Smrt treh mladeničev pod snegom
V četrtkovi številki smo poročali iz Bohinjske Bistrice, da je plaz v sredo dopoldne v Srnjakovem grabnu nad vasjo Ravne, snežni plaz, glej: (*) zasul tri mladeniče; eden od teh mladeničev, 18 letni France Kemperle, doma iz Bače na Primorskem, se je v smrtnem boju izkopal iz ogromnega plazu, ter nato odtaval 200 do 300 korakov iskat pomoči, nato pa se obnemogel zgrudil na tla in zmrznil. Lovski čuvaj ga je našel že mrtvega. Kemperla so včeraj v petek pokopali na pokopališču na Bohinjski Bistrici. Ljudje so že v sredo izrazili bojazen, da je plaz zasul najbrž tudi oba Kemperlova tovariša. Hitro so pričeli odkopavati snežni grob. Poveljnik bohinjske orožniške postaje g. Janez Remec, narednik Anton Bukovšek in Jurij Flegar so z občudovanja vredno požrtvovalnostjo odkopavali nepretrgoma tri dni in noči velikanski snežni kup. Končno se jim je le posrečilo odkopati ponesrečena mladeniča, žalibog seveda mrtva. Oba mladeniča, Albina Kemperla in Antona Črva, so prenesli v mrtvašnico na Bohinjsko Bistrico. Oba mladeniča sta se pod plazom zadušila, oziroma ju je zmečkal velik pritisk plazu, ki ju je butnil ob skale. Plaz sam je bil debel 8 metrov, širok pa 12 metrov. O nesreči govorijo ljudje sedaj v Bohinju zelo mnogo in s sožaljem, obenem pa se vsi z občudovanjem izražajo o junaški požrtvovalnosti orožnikov.
Vir: časnik Slovenec; Ljubljana - sobota, 2. februar 1929
Tragična smrt treh ubogih trpinov pod snežnim plaščem
»Slovenec« je že v četrtek in v soboto na kratko poročal o silni nezgodi treh mladeničev, ki jih je podsul plaz prejšnji teden v Srnjakovem grabnu nad Bohinjsko Bistrico, snežni plaz, glej: (*). Ker telefonično takšnih vesti ni mogoče tako točno in obširno poročati, je poslal »Slovenec« v Bistrico svojega poročevalca, ki si je na licu mesta ogledal ves položaj, ter ugotovil in pri posameznikih na Bohinjski Bistrici poizvedel o tragediji nekatere zanimive podrobnosti.
Žalostno so danes dopoldne zvonili zvonovi s farne cerkve na Bohinjski Bistrici. Pokopali so dvoje žrtev silnih zametov, dvoje mladih ljudi, trpinov, ki so za zaslužkom hodili od kraja do kraja in jih je slednjič doletela žalostna smrt pod sneženo odejo. Enega izmed treh ponesrečencev so namreč pokopali že včeraj.
Vsi trije fantje so doma iz primorskega. Onstran meje, pol ure nad Podbrdom je vasica Bača, kjer sta stanovala Franc in Albin Kemperle. Oba sta bila še mlada; prvi star 19 let, drugi, bratranec prvega, pa 17 let. Tretji, Anton Črv, najstarejši izmed njih je bil rojen 12. oktobra 1909 v Koritnici, tudi na Primorskem. Oba Kemperla in Anton Črv so bili zadnji čas zaposleni v gozdovih za Malim vrhom, kjer so sekali drva. Tam se nahaja planinska, bolje drvarska koča, kjer so imeli omenjeni shranjeno orodje. V dotičnih gozdovih pa je zadnji čas zmanjkalo dela, ter so fantje poiskali dela drugod. Najel jih je Žmitek Alojz, lesni trgovec v Stari Fužini.
Vsled tega so se fantje napotili po orodje v omenjeno drvarsko kočo za Malim vrhom, ki stoji v višini 1100 metrov. Ugotovljeno pa je, da so se ubogi drvarji nahajali v vasi Nemški Rovt baš v dneh zadnjih snežnih zametov, odtod pa so odšli po izhojeni gozdni poti po grapi navzgor do koče po orodje.
Iz drvarske koče so mladeniči krenili nazaj v dolino naravnost skozi Srnjakov graben, kjer ni bilo izhojene poti. Hoteli so si s tem skrajšati pot, toda usoda jih je prevarila in jim je pot sploh končala... Gazili so cel sneg, ki ga je tamkaj do poldrugega metra. Bili so brez krpelj in brez vsakih drugih pripomočkov. Pot skozi cel sneg jih je tako naravno silno utrudila.
Usodna nesreča jih je doletela v višini 750 metrov (Bohinjska Bistrica 512 m). Plazovi se sicer tamkaj ne dogajajo redno, vendar pa so bile vsled izrednih prilik in vremena razmere za izmučene in premražene fante naravnost obupne. Ko so pasirali fantje dotično mesto v grapi, se je suhi sneg vsled izredne debeline udrl po prosti, izsekani gozdni lisi navzdol in z vso silo zasul pod seboj vse tri fante. France Kemperle, ki je najbrž korakal prvi, je imel še toliko moči, da se je izkopal iz obupnega položaja in z rokami in nogami izgrebel sneg okoli sebe in si tako izkopal živ iz sneženega groba. Tovarišema pač ni mogel pomagati sam, docela izčrpan in brez pripomočkov, pa je stopil doli v vas Ravne, da tamkaj ljudi o nesreči obvesti in jih pozove v pomoč. V Ravne pa ni dospel, ker je vsled silnih naporov prej omagal, se zgrudil onemogel v sneženo plast in tam zmrznil sredi pota ...
V takšnem položaju je mladega Kemperla našel 30. januarja gozdni čuvaj Ivan Cunk. Takoj je obvestil orožniško postajo na Bohinjski Bistrici, ki je ugotovila vsa že navedena dejstva in po težkem dolgem naporu našla še ostala dva ponesrečenca.
Po posredovanju orožniške, odnosno železniške postaje na Bohinjski Bistrici je bil o nesreči obveščen naš železniški delegat v Podbrdu, ki je nato obvestil sorodnike pokojnih. Teta enega izmed treh omenjenih se nahaja v službi pri laški carinarnici v Podbrdu in je ta bila prva obveščena. Italijanske oblasti niso sorodnikom delale sitnosti, ter so jih brez posebnih ceremonij spustile čez mejo k pogrebu. Prispeli so večinoma daljni sorodniki, tete in strici, ker so razen enega, bili pokojni brez staršev in še ta edina mati ni mogla k pogrebu svojega sina, ker je vsled žalostnega sporočila takoj padla v nezavest. Sedaj leži nevarno bolna v domačiji v Bači. Žalost za edinim sinom je vrgla še njo na posteljo.
Silna tragedija ubogih rudarjev in njih roditeljev je vzbudila med tukajšnjimi ljudmi vsesplošno sočutje.
Vir: časnik Slovenec (F. S.); Ljubljana - torek, 5. februar 1929
Plaz zasul tri mlade fante
V Bohinju v takozvanem Srnjakovem grabnu je preteklo sredo zasul ogromen plaz snega tri mlade fante, ki so šli tačas v smeri, snežni plaz, glej: (*). Franc Kemperle, star 18 let, se je komaj izkopal iz snega, a je že po par sto korakih omagal in zmrznil v snegu. Našel ga je lovski čuvaj. Orožniška patrulja, ki je odhitela na pomoč, je tri dni nepretrgoma odkopavala sneg, da je prišla še do ostalih dveh mladeničev, ki sta bila tudi zadušena in zmrznjena. Vse tri so pokopali na Bohinjski Bistrici.
Vir: časnik Kmetijski list; Ljubljana - sreda, 6. februar 1929
Janez Pikon