Išči

Iz preteklosti

Poobjave starejših  dokumentov (člankov,  fotografij), zgodovinske predstavitve ...

Iz preteklosti

Objavljalci

Authors

Arhiv

Ti imaš pa res ...

Snežak - Aleš Rotar: ... rad smučanje ...

Ti imaš pa res ...

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 2.550 m

Ti imaš pa res rad smučanje! Mi je rekel tirolski mladec pred leti, ko sem sredi junijske vročine otovorjen štorkljal s pancarji od Venta po doooolgi in kopni Oetzijevi dolini na Robert Bosch Hütte pod Similaunom.

Tako nekako sem se počutil tudi, ko sem zjutraj dokaj osamljen hodil pod Bockkarkees, ledenik med Hoffamnovo kočo in vrhovi Baerenkopfa in Fuscherkarkopfa. Lovil sem še zadnje zavoje, dan je bil čudovit, meglice so se vrtele okoli grebenov, Klek se je skrival v gostem oblaku, Johannisberg je zato prevzel primat, veličastno je kraljeval na Pasterzo, bil je še impresivnejši, ker je kljub obilni zimi letos kazal več skalnih reber, kot lani, ko smo prvi teden julija krmarili z njega.

Prehod mimo jezerc je letos bolje pokrit, ledenik enako trd v jutranjem hladu. Edini smučar sem bil, lokalni reševalci so me veselo, a z malo začudenja pozdravili, oni dol varovat gorski tek in kolesarsko dirko, jaz pa gor, na greben nad kočo. Kot vedno me preseneti, kako majhne so pikice navez, ki prečijo proti ciljem v tem amfiteatru. Ne le višje, tudi večje so te gore. Nekaj subtilnih pristopnih smučin se je še dalo slutiti in sledil sem jim gor do skal.
Hrbet, ki se vleče gor proti vrhu, je bil osupljivo kopen na dolgo in široko. Kot bi bil nekje na Aconcagui, rjave zemljaste skale, kjer bi pričakoval sneg. A za robom je bilo vse, kot mora biti. Sneg, spomladansko trd, že skoraj preveč. Obiral sem ovinke pod skalami in v vedno gostejši megli prišel pod robom prav na greben in pogledal na solnograško stran. Oddahnil sem si, da je ravno prav oblikovan, da sem lahko našel pod vrh, kamor sem moral čez za tako turo nenavadno strmih vrhnjih nekaj deset metrov. Poledenela flankica je zahtevala srenače!
Na vrhu sem nekaj časa čakal na okno v meglicah, potem pa sem z velikim užitkom začel zadnji ples. Flanka namesto hrbta: lepše, a prekratko. Strmo, v trdem prav športno, potem pa prečenje z nekaj previdnimi zavoji, da ne bi izgubil preveč višine in seveda: da ne bi zašel Pasterci v cleavage ...
Sledil sem svojim drobtinicam in preverjal višino na uri, le za kakšnih dvajset dolžinskih (!) metrov prenesel dilce brez izgube dragocenih zavojev in se znašel na robu nad najlepšim delom. Ki pa je bil v megli.
Nekaj časa sem ogledoval temno sivino, potem pa previdno, a lepo odsmučal dol. Pazljivo se držim desne, nekje na polovici pa se je sneg nenavadno ojužil, se začel ugrezati, slišal sem klokotanje vode in spustil sem dilce, prek dveh slutenj razpok pospešil in prišel iz oblaka. Uf, priznam, oddahnil sem se ... Ostal mi je prelep zaključek dol do jezerca z dvema prav strmima zavojem na koncu sezone.
ztek v cilj je bil spektakularen: nad letos povsod zanimivimi, a napokanimi oboki nad penečim se potokom.

Na toplih skalah sem zadovljen počival, ture nisem izsilil, osemsto višincev lepe, gorske smuke je bil moj zadnji valček. Z olajšanjem sem se preobul, štrokljanje v pancarjih mi je dodobra utrudilo gležnje, sezono pa bi rad zaključil tako, kot se za letošnjo šika, užival sem, ravno prav utrujen in napolnjen. Drži, kar mi je tedaj rekel Tirolec: res imam rad smučanje, sneg in gore. A zdaj je čas, da zajamem njihovo energijo še drugače, otipam skalo in poslušam veter, saj je #alwaysgoodtimes.

Snezak.si, 11.07.2021 ob 20.39
TI IMAŠ PA RES RAD SMUČANJE....

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1185

IZ PRETEKLOSTI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.