Išči

Iz preteklosti

Poobjave starejših  dokumentov (člankov,  fotografij), zgodovinske predstavitve ...

Iz preteklosti

Objavljalci

Authors

Arhiv

Velika planina

Utesnenost v regije še ni razlog, da ne bi obiskali vedno lepo planino.

Velika planina

Vremenoslovci zopet niso uskladili svojih vremenskih pisnih in grafičnih napovedi za gore in šele jutranji pogled na nebo nad gorami razkrije, da se bodo izmenjavali oblaki in jasnina. Sledi telefonski pogovor in uro kasneje se že peljeva proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Pripeljeva na Kranjskega raka, kjer kupiva letno karto za parkiranje na Veliki planini in peljeva na Rakove ravni, ki je najino izhodišče današnje pohodniške ture.

 

Na nebu prevladujejo oblaki, ko stopava proti Marjaninim njivam in ob cesti že lahko občudujeva cvetje črnega teloha. Na planini se vrstijo kopice vijoličastih cvetov pravega ali pomladnega žafrana. Hladno vreme in veter sta razloga, da cvetovi niso razprti, a kljub temu njihova barva poživlja podobo planine. Veva, da bova danes prednostno fotografirala cvetje in da bo nato doma težko zavreči številne fotografije, da njihovo število ne bo preveliko. S planine stopiva na kolovoz in se povzpneva na Gojško planino, ki se koplje v tepihu trat teloha in žafrana. Nad planino veter podi oblake in sonca ni od nikoder. Tisoči cvetov prekrivajo južno pobočje planine, a ko stopiva na sever, hodiva po snegu vse do vrha Bukovnika. Ko veter poleže, postane v hipu toplo, a ko zapiha, nama je hladno in v pišu vetra doseževa vrh. V lepem vremenu bi ugledala visoke vrhove, danes pa obzorje prekriva težka sivina, ki sem ter tja dovoli pogled na Veliki stan. Hitro narediva odmor za okrepčilo in nato stopiva po borni snežni podlagi na vrhu in greva po pobočju, kjer je snega vedno več preko doline na vzhodna še zasnežena pobočja pod Velikim stanom. Slediva stopinjam predhodnikov, da se nama preveč ne ugreza, počasi pridobivava na višini in končno stopiva na rob Velikega stanu, kjer samevajo bajte in kapelica Marije Snežne.

Sem ter tja obsije sonce dele planine skozi okno jasnine med oblaki in polepša prelepo naravo. Uživava vsak trenutek, se neštetokrat ustaviva, da narediva nov posnetek. Med zaplatami snega so zaprti suličasti cvetovi tisočerih žafranov, balzam za oči in dušo. Stopiva preko planine in po zasneženi cesti ob srečanju prvih pohodnikov prideva na Zeleni rob, od koder med oblaki uzreva sem ter tja kakšen košček gora.

Greva mimo zaprtega gostišča in se povzpneva na Gradišče, najvišjo točko kraške planote. Nekaj grižljajev hrane in požirkov čaja narediva in naslednji trenutek naju zakrije oblak, ki ga na srečo veter hitro odpihne.

Z vrha greva preko ravnice na drugo stran Gradišča. Spustiva se po pobočju proti Velikemu stanu, kjer naju ujame snežni metež. Hitro smukneva v dodatna oblačila in nadaljujeva svojo pot pod Poljanskim robom na Malo planino. Snega je tudi tu še precej in po njem greva do prav tako zaprtega Domžalskega doma, kjer imava kratek postanek, da nato usmeriva korake na cesto, ki jo hitro zapustiva z direktnim spustom po snegu na spodnjo ravnico, kjer naju ponovno razveselijo preproge žafranov. Hodiva in postajava, fotografirava in občudujeva naravo, ko se na nebu zgodi preobrat. Sivino zamenja jasnina in sonce in vse je še lepše.

Počasi, prav počasi greva preko planine in ponovno stopiva na sneg, ki naju pospremi na Gojško planino, kjer skleneva najin krog. Do izhodišča greva po isti poti. Jasnino neba zamenjajo oblaki, ki naju spremljajo tudi na poti domov, a veva, da se bova še nekajkrat letos vrnila na vedno lepo Veliko planino.

Značke:
GL4 BaznikS

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1185

IZ PRETEKLOSTI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.