Planinskega društva Srednja vas v Bohinju
• 90 let • 150 let • 200 let
Te tri obletnice so s prve strani ZBORNIKA Planinskega društva Srednja vas v Bohinju, pomenijo starost PD, čas od formiranja Triglavskih prijateljev in - prvega organiziranega gorskega reševanja s Triglava.
Zbornik predstavljamo s poobjavo uvodnega dela.
Zborniku na pot
Jaka Zupanc, predsednik društva
Kljub temu, da smo imeli svoje planinsko društvo celih 21 let pred organiziranim planinstvom na Slovenskem (društvo Triglavski prijatelji, op. urednika) in je bilo leta 1893 ustanovljeno osrednje slovensko planinsko društvo s sedežem v Ljubljani, smo pričeli z organizacijo planinstva v Bohinju spet šele čez slabih 60 let.
Okrog leta 1930 je vedno bolj dozorevala misel, da bi tudi v Bohinju ustanovili lastno planinsko podružnico. Tak zgled so nam dali v Gorjah. Redki organizirani bohinjski planinci so bili takrat člani osrednjega SPD v Ljubljani – nosači, vodniki, oskrbniki ... Sicer pa je Bohinj spadal v delokrog radovljiške podružnice.
Ivan Arh iz Srednje vasi (Štancarjev Janez), Franc Resman iz Ribčevega Laza, Franc Arh iz Češnjice (Primovževčev iz Češnjice) in še nekaj njihovih somišljenikov je ustanovilo iniciativni odbor z nalogo, da v okviru zakonskih predpisov, ki so takrat veljali za ustanovitev planinskih društev, pridobijo zadostno število članov – pristopnikov.
Uspeh ni izostal. Osrednji odbor SPD v Ljubljani je na svoji seji 21. julija 1931 potrdil ustanovitev planinske podružnice v Bohinju. Iz Ljubljane so poslali pravila delovanja in določili t. i. krajevno področje, kjer bo podružnica delovala. To je bil t. i. »NOTRANJI BOHINJ« – obe bohinjski dolini. Društvo je torej mejilo na radovljiško in mojstransko podružnico. Na zahodu in jugu je segalo do takratne državne meje: od Triglava, Komne, Spodnjih Bohinjskih gora do Škofjeloškega pogorja.
Pripravljalni odbor, katerega duša je bil njegov predsednik Franc Arh (Primovževčev iz Češnjice), je na tej osnovi sklical ustanovni občni zbor 16. avgusta 1931 na Ribčevem Lazu »Pri Resmanu«.
Od 77 članov – pristopnikov, ki so vplačali po 15 dinarjev članarine (urna mezda je takrat znašala 2 dinarja ali še manj), se je ustanovnega zbora udeležilo več kot 30 članov. Poleg njih so se zbora udeležili tudi predstavnik osrednjega odbora SPD Ljubljana Jože Cesar, sicer računski inšpektor pri finančni direkciji Dravske banovine, dva zastopnika podružnice SPD iz Gorij ter oba župana bohinjskih občin – župan Srednje vasi in župan Bohinjske Bistrice.
Zbora pa se je udeležil tudi načelnik smučarskega kluba Bohinj, Tomaž Godec.
Iz zapisnikov in občnih zborov je razvidno, koliko članov je imelo društvo v prvem desetletju svojega obstoja. Seznam članov (člansko knjigo) so odnesli okupatorji.
Leto 1931: 77 članov, od tega 9 t. i. podpornih,
leto 1932: 73 članov,
leto 1933: 74 članov,
leto 1934: 52 članov,
leto 1935: 52 članov,
leto 1936: 77 članov,
leto 1937: 65 članov,
leto 1938: 79 članov,
leto 1939: 67 članov,
leto 1940: 61 članov.
Med podporne člane je društvo štelo tudi nekdanjega ministra za trgovino in promet v Beogradu, dr. Tohoriča. Ta je iz proračuna (ni jasno, ali jugoslovanskega ali Dravske banovine, op. urednika) izposloval 20.000 dinarjev za adaptacijo vojaške karavle, ki je med prvo svetovno vojno služila kot vojaška bolnica na planini Na Kraju. To kočo je društvo slovesno odprlo 7. avgusta 1932.
V prvi fazi so usposobili prostor za kuhinjo in vzpostavili jedilnico. Nekaj ležišč so uredili še pred zimo 1933. Državna podpora je zadostovala za slabo polovico gradbenih stroškov, saj so celotni stroški znašali več kot 50.000 dinarjev.
V naslednjih letih je društvo tudi organizacijsko napredovalo. Na občnem zboru 12. marca 1939 se namreč že govori, da je v Bohinju potrebna ustanovitev reševalne postaje. Že leto dni kasneje, na občnem zboru 15. februarja 1940, načelnik Janko Hodnik poroča:
»Letos smo za okoliš Bohinj dobili novo reševalno postajo z organiziranim članstvom. Prejeli smo tudi opremo glavnega odbora SPD. Prav sedaj sta dva naša člana na kurzu reševalcev pod Črno prstjo.«
Franc Ceklin je bil prijavljen na tečaj za visokogorsko plezanje, a je tečaj ministrstvo za telesno vzgojo zaradi vojne odpovedalo.
Do začetka druge svetovne vojne je društvo organiziralo naslednje odseke:
mladinski smučarski odsek v šoli, vodja Tine Zupan,
markacijski odsek, vodja Anton Zupanc,
gradbeni odsek, vodja Anton Štros,
reklamni – propagandni odsek, vodja Tomaž Godec,
foto amaterski odsek, vodja Tine Zupan,
reševalna postaja, vodja Janez Hodnik, Franc Medja.
Za obdobje delovanja podružnične SPD »Bohinj«, ki je delovala slabih deset let, od njene ustanovitve, 16. avgusta 1931, do aprila 1941, bi lahko povzeli:
Že prvo leto po ustanovitvi je postavila lastno kočo pod Bogatinom, ki jo je takratni odbor vsako leto izboljševal in lepšal. Imeli so lepe sezone in bilo je veselje delati.
Bančnih posojil ni bilo, vsakoletna podpora iz proračuna Banovine v višini med 3.000 in 4.000 dinarjev je bila več kot dobrodošla. Podružnica je delovala v okviru pravil SPD, a je bila finančno in materialno neodvisna.
Diskusije na sestankih in občnih zborih so bile živahne. Prihajalo je do »razburljivih scen«, ki jih je zapisnikar moral poimenovati s pravo besedo – prerekanje. Tako je podružnica pokazala svojo pravo notranjo moč, ki je bila vedno vir boljšemu delu. Uspehi zato niso izostali.
Na pobudo in prošnjo društva je poštna direkcija iz Ljubljane leta 1932 montirala telefon pri pošti v Srednji vasi.
Že v tistem času se je govorilo o triglavskih žičnicah, čemur so Bohinjci seveda nasprotovali, češ da bodo vidno motile območje med Rudnim poljem in Velim poljem.
Podružnica je sodelovala pri vseh večjih bohinjskih projektih. Člani so urejali avtobusni promet v Bohinju, sodelovali pri akcijah za izboljšavo cest in odstranjevanju nepreglednih cestnih ovinkov.
Na pobudo društva so železnice priznale 50-odstotni popust vsem, ki so prenočili pod Bogatinom.
Na vztrajanje društva se je dogradila začeta »gorska cesta« prek Uskovnice na Rudno polje.
Zadnji občni zbor podružnice Slovenskega planinskega društva Bohinj je bil 1. marca 1941 »Pri Hrvatu«, Srednja vas 76. Čez dober mesec je izbruhnila vojna.