Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Brana

Sprehod v gorski naravi je dober za kondicijo kot tudi za dobro voljo.

Brana

Šele na vožnji se dogovoriva za obisk gorskega vršaca v Kamniško-Savinjskih Alpah in v Kamniški Bistrici podaljšava vožnjo po gozdni cesti, ki ima že nekaj večjih lukenj in predvsem zoprnih reberc v ovinkih, ki so nastale predvsem zaradi nepravilne vožnje z vrtenjem koles v prazno. Kljub temu z nekaj potrpljenja in spretnosti pripeljem na Jermanco, ki je najino današnje izhodišče poti na Brano.

 

Jutranje sonce je pobožalo vrhove od Mokrice do Skute, ki se ponujajo v panoramskem posnetku z roba ceste, medtem ko Planjava z Zeleniškimi špicami in Črnim vrhom kaže svoje senčne strani. Mimo gresta planinca in kmalu za njima sva na poti tudi midva.

Cesta preide v neoznačeno stezico, ki poteka prečno po pobočju pod Butaro in se pri Lazarjevem plazu priključi markirani poti iz Kamniške Bistrice. Še kratek sprehod skozi gozd narediva in že sva V klinu, kjer se neoznačena desna stezica odcepi in vodi v Repov kot, midva pa nadaljujeva navzgor skozi gozd, polnem podrtega drevja, ki počasi razpada. Pot je lahka in prijetna za hojo v senci z nekaj razgleda na Mokrico in Kompotelo skozi vejevje dreves. Povzpneva se do studenca, ki je presahnil in višje preko stopnišča doseževa počivališče Na stanu ali z drugim imenom Pri pastirjih. Zasilni bivak nudi le streho nad glavo v primeru dežja, za kaj več pa se je potrebno potruditi in doseči kočo na Kamniškem sedlu, kamor naju nesejo najine noge. Še prej se za nekaj minut ustaviva na ravnici nad stanom, od koder je lep pogled na sedlo in obe domači gori, Brano in Planjavo. Hitro okrepčilo v hladu in senci in že sva na poti preko ravnice v breg, kjer steza poteka po poti izsekanega ruševja in vodi mimo velikega balvana Kamrce. Višje stopiva na melišče in še višje na strmo pobočje, kjer v ključih doseževa travnato vršnje pobočje pod kočo, kjer zavijeva levo in med planikami pazljivo stopava dalje. Tovorna žičnica obratuje in nova pošiljka hrane in pijače je na poti. Greva pod žičnico in na zahodni greben sedla, kjer piha mrzel veter, tako da pohitiva v manj vetrovno severno pobočje Brane.

Ko stopava po kamenju in skalah, občudujeva silno moč gorskega rastlinja, ki skoraj iz nič vzklije in nato s svojimi cvetovi krasi siv gorski svet. Prečiva melišče, srečava prve obiskovalce gore, ki se vračajo, in že sva pri skalah, kjer sem ter tja poprimeva za skalo. Pod nama je strmo pobočje Brane, ki pada na Okrešelj, nad katerim se pnejo v nebo sosednja Turska gora, Mala in Štajerska Rinka, Vrh Mrzlega dola in Mrzla gora s slapom Rinka. Pojavijo se prve pletenice in že sva na drugi strani grebena, kjer sledi še strm žleb s prehodom na drugo stran, od koder se hitro vzpneva na vršnje pobočje gore in odhitiva proti vrhu na višino 2253 m.

Še vedno piha in veter podi oblake po nebu in preko vrhov od Mokrice, Kompotele. zakritega Kalškega grebena na Kalško goro in že se pogled ustavi na meglici oblaka na najvišji gori Grintovcu. Tudi Skuti in Kranjski Rinki oblaki ne odpuščajo in se vrstijo na njunih vrhovih. Več sreče imajo nižji vrhovi Štajerske in Male Rinke in Turske gore, ki se kopljejo v sončnih žarkih. Na drugi strani Brane je visoka Planjava z Zeleniškimi špicami, za njimi Rzenik in Velika planina.

Počitek privabi planinsko kavko, s katero podeliva nekaj dobrot iz nahrbtnikov in ko ima dovolj, preprosto odleti, midva pa pospraviva za seboj in odkorakava z vrha, na katerega je medtem prišlo nekaj planincev. Na nebu se gostijo oblaki in njihova belina prehaja v sivino, ko greva preko grebena nazaj po pobočju srečajoč vedno večje število pohodnikov. Doseževa melišča na severnem pobočju gore in pogled odtava na nebo, kjer je veter opravil svoje delo, razkrojil je oblake in sončni žarki ponovno pošiljajo svojo toploto na zemljo. Hitro prehodiva pobočje in se povzpneva na severni rob Kamniškega sedla, kjer narediva še en premor v objemu trav in turske preobjede, ki naznanja konec vročega obdobja. Noči in jutra so postali hladnejši, preko dneva pa prijetna sončeva toplota poskrbi, da smo še v poletju. S prepadnega robu na višini 1903 m zreva v zeleno Logarsko dolino, obdano z visokimi pobočji Mrzle gore in nižjih Korana, Pavličevega Kogla, Velikega vrha in Kivernika na eni in severnih strmih in prepadnih pobočij Planjave, Ojstrice in Krofičke na drugi strani doline, nato pa stopiva pod robom sedla do zastave in vznožja grebena pred Planjavo, kjer naju razveselijo šopi planik in že sva pri koči, kjer sedeva na klopco s pogledom na Brano in preživiva nekaj minut v pogovoru in poslušanju drugih obiskovalcev.

 

Opoldne pričneva sestop s še enim pogledom na rastišče planik malce s poti in potem le še po označeni poti z vršnjega pobočja do melišča in v ruševje s postankom pri Kamrci, kjer se povzpnem na njen vrh z lepim pogledom na ravnico Nad pastirji globoko spodaj in seveda na okoliške vrhove. Malce kasneje se zamenjava na vrhu in po sestopu greva navzdol srečajoč pohodnike mimo počivališča v gozd. Zemljina s suhim lanskoletnim listjem blaži korake, ko se bližava razcepu poti.

Zapustiva označeno pot in v prečenju pobočja se vrneva na Jermanco do parkiranega avtomobila. Pohodni del je zaključen in pred nama je le še vožnja v domači zavičaj.

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1719

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.