Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Delovanje Savinjske podružnice S.P.D. v letu 1912.

Slovenski narod (1913): Poročal na občnem zboru dne 26. julija 1913 v Celju gosp. nadučitelj Fran Kocbek v Gornjem Gradu

Podružnica je lani štela 174 članov, ki se razdele sledeče: 1 častni član, 25 ustanovnikov in 158 rednih članov. Nanovo je pristopilo 24 članov, izstopila sta 2 člana in umrli pa so: dr. Alojzij Brenčič, odvetnik v Celju; Karel Druškovič, trgovec na Ljubnem; dr. Arpad Pečić, lekarnar v Zagrebu in Josip Rotner, c. kr. sodni svetnik v p. v Mariboru. Ohranimo jih v hvaležnem spominu! A. Aškerc, slavni pesnik je bil tudi član naše podružnice.

Podružnica je dobila tudi lani podpore od raznih korporacij in denarnih zavodov. V prvi vrsti nam je hvaležno omeniti »Južno – štajersko hranilnico« v Celju, ki je dala 500 K podpore, okrajni zastop Gornji grad 100 K: posojilnice: v Celju 50 K. v Žalcu 50 K in v Smarju 20 K. Klub naprednih akademikov v Celju je daroval 30 K. — Najsrčnejša zahvala vsem darovalcem! — Opaža pa se, da so nekatere posojilnice svoje nekdanje podpore znižale, druge pa popolnoma ustavile. Mislimo, da je to v zvezi s stanjem denarnega trga, ne pa morebiti ohlajenost proti naši podružnici. Nujno bi bilo želeti, da bi
se podpore od posojilnic podružnici zvišale, kajti podružnica je z narodnega, narodno - gospodarskega in kulturnega stališča velike važnosti ter ni kakšen »Krakselverein«, kakor še marsikdo misli.
Nova pravila je c. kr. namestnija z odlokom z dne 3. avgusta 1912, št. 8/1728-3 1912 potrdila.
Dijaških legitimacij je dobilo 51 dijakov, večinoma iz celjske gimnazije.

Oglejmo si sedaj delovanje podružnice, ki se razteza na planinske koče pota in raznoterosti.
Podružnica ima 7 koč. Največ skrbi ima s »Frischaufovim domom« na Okrešlju, katerega je oskrboval Fortunat Herle iz Solčave v popolno zadovoljnost. V spominski knjigi je vpisanih 476 turistov, od katerih je bilo 331 Slovencev, 117 Nemcev, 21 Čehov, 4 Hrvati in 1 Italijan.
Za oskrbo provijanta moramo pohvaliti g. Anton in Henrika Herleta v Solčavi. Inventar koče se je zopet pomnožil za razne stvari, ravnotako tudi knjižnica, za katero je daroval gosp. dr. Švigelj krasno in drago zbirko planinskih knjig. Srčna mu hvala! Morda najde mnogo posnemovalcev! Za vodovod, ki bode enkrat potreben iz cevi, je napravil nas član g. inženir Fr. Fischer načrt in stroškovnik. Nasad planinskih cvetlic se je pomnožil. Imena je določit načelnik, tablice z napisi pa je lično izdelal član g. Gosak.
»Frischaufov dom« je načelnik večkrat nadzoroval in ga našel vselej v najlepšem redu.
Kocbekova koča pod Ojstrico je imela 136 obiskovalcev: med temi je bilo 118 Slovencev, 17 Nemcev, 1 Čeh, 2 Hrvata. Kočo je oskrbovala Marija Erjavc iz Luč od 15. julija do 8. Septembra v občo zadovoljnost. Za bodoči »Kocbekov dom« se je prostor planiral in pot od Sedlice popravil. Gornjegrajsko kočo je obiskalo 139 oseb, med njimi 124 Slovencev in 15 Nemcev. Meseca avgusta in septembra je v koči stanovalo vojaštvo, in sicer 4 častniki in 20 vojakov, ostalih 50 vojakov pa poleg koče, ki so pripravljali strelišče, na katerem sta streljala 3. in 26. Domobranski polk. Vojaki so pri koči napravili dve mizi in 4 klopi, deske je dala podružnica na razpolago. Častniki so bili s kočo prav zadovoljni. Za izkazano uslugo je dobil v imenu podružnice njen načelnik pismeno zahvalo od poveljstva c. in kr. 3. Kora in c. kr. domobrancev v Gradcu z dne 2. oktobra 1912, št. 2580 potom
namestništva ter je c. kr. namestnik še posebej izrekel priznanje. Sicer vojaška nastanitev ovira turistiko, vendar je podružnica pokazala s tem svojo naklonjenost do vojaštva. Po odhodu vojaštva pa je imela koča neprijeten obisk. Trije pobi od Ksaverija so vlomili v kočo, pobili okna, razbili posodo in onesnažili inventar. Pri sodniji so bili kaznovani. Vendar je imela podružnica precej škode. Kočo je večkrat nadzoroval načelnik.
Mozirska koča je imela 129 obiskovalcev, in sicer 119 Slovencev in 10 Nemcev. Za povečanje te koče je marljivo nabirala prostovoljne doneske
gospa Angela Goričar, za kar ji izrekamo srčno zahvalo.
Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici je oskrboval celjski odsek, za kar si je stekel posebno zahvalo gospod dr. Milko Hrašovec. Kočo je posetilo 175 oseb.
Koča na Raduhi je vse premalo znana, čeprav ima krasno lego. Obiskalo jo je samo 7 oseb.
Omeniti je še posebej, da v neoskrbovanih kočah izginja inventar, ne samo da se pobije razna posoda, ampak tudi pokrade. Nekateri obiskovalci — seveda nečlani in neturisti — pa imajo grdo razvado, da pri odhodu iz koče puste zamazano in nepomito posodo, ki se na ta način pokvari, pozneje došlim turistom pa se gabi snaženje.

Drugo važno delovanje podružnice se razteza na pota. Kakor vsako leto, so se tudi lani osnažila pota na Ojstrico, na Kamniško sedlo, skozi Turski žleb in skozi Iglo. Nova varijanta pota na Kamniško sedlo, ki vodi pod Tursko goro,
se je popolnoma dokončala; z isto je hoja na Sedlo mnogo olajšana.
Nekaj potov se je popravilo, zlasti oni od slapa pod Rinko na Okrešelj. poti pri mozirski koči ter pot na Savinjsko Sedlo. Tudi del pota, ki vodi od postajališča
Paška vas v Mozirje in je bil zelo močviren, se je nasul. To pot se mnogo boli rabi, kakor ono iz Rečice na Paki. Delo oskrbuje gosp. M. Šuster v Mozirju, za kar mu gre posebna zahvala!
Na razpotjih se je postavilo več novih tabel. Več markacij se je popravilo, in sicer na sledečih potih: 1. Gornji grad - Sv. Florijan - Gornjegrajska
koča; 2. Gornjegrajska koča - Ščavnica - Bočna; 3. Čršek- Bela peč - Črna; ,4. Ljubno – Hlinovec - Črna. Tudi celjski odsek je deloval na tem polju, ali markacije meni niso znane. O tem nam bo morda poročal vrli vodja celjskega odseka g. dr. Milko Hrašovec.
Podružnica ima v Gornjem gradu knjižnice, ki se izpopolnjujejo s planinskimi časniki in slikami. Radi knjižnice je načelnik član Ö. T. K.: St. G. V.; D. u. ö. Alpenvereina: češka podružnica nam je zopet zastonj pošiljala svoj lepi »Alpsky Vestnik«, »Klub českveh turisti« v Pragi pa »Časopis turistu«. —
Podružnica je član »Deželne zveze« v Gradcu z 20 K letno. Deželna zveza je izdala pod uredništvom Josipa Rükla knjigo »Steirisches Verkehrsbuch« za isto je poslala podružnica več slik, načelnik pa je spisal ves tekst za gornjegrajski okraj; vzeli smo tudi inserat za »Frischaufov dom« za 30 K.

Glede občil se še vedno nahajamo v stari mizeriji. Cesta iz Solčave v Logarsko dolino se ne more graditi, ker deželni zbor še ni dovolil svojega prispevka. Lani se je vršil komisijonalni ogled projektiranih cestnih prog iz Logarske doline na Koroško. Podružnico je zastopal nas blagajnik gosp. Fr. Podbrežnik ter se izjavil za varijanto čez Pavličev vrh, ker je prvič mnogo cenejša, drugje pa pride po Beli na državno cesto, s čim so turisti bližje Bele in Jezerskega. Nemci iz Železne kaplje delajo na vse pretege za varijanto čez Pastirkov vrh, za katero se je izrekla tudi celjska sekcija D. u. ö. A.
Brzojav iz Ljubnega v Solčavo je letos odklonjen. Ko se dolga pogajanja
med okrajnim odborom in občinami radi prispevkov bila srečno končana, mislilo se je, da bo brzojav kmalu napravljen. Letos pa je zahtevalo ministrstvo še 1100 K garancije za oddane brzojavke.
Tudi poštna avtomobilna vožnja iz Rečice na Paki v Solčavo se še ni mogla doseči. To akcijo je vodil gospod dr. Jos. Vrečko, ki je osebno posredoval pri c. kr. poštnem ravnateljstvu ter imel obširno dopisovanje z »Deželno zvezo« in raznimi vplivnimi osebami. Upajmo, da se stvar reši z vožnjo zasebnih avtomobilov.
Pri »Frischaufovem domu« bo treba enkrat napraviti vodovod pod zemljo;za istega nam je napravil gospod inženir Fischer načrt in stroškovnik.
Slovesnih otvoritev »Doma na Vršiču in »Planinke« na Pohorju se ni mogel nikdo osebno udeležiti, poslali smo pismene pozdrave.
Za »Frischaufov dom« smo dobivali v mesecih julij, avgust in september »Slovenski narod« in »Slovenca« zastonj. Hvala upravništvom obeh listov!
Naša prošnja za podporo je bila s posredovanjem poslancev pri ministrstvu za javna dela uspešno rešena; podružnica dobi 1000 K, ki so se ji rezervirali za leto 1913. radi tega, da se mora omejiti ali razdeliti delokrog za našo podružnico in celjsko sekcijo D. u. ö. Alpenver. O teh pogajanjih poročam tajno.
Končno omenjam, da sem podal poročilo le v glavnih potezah po suhih dejstvih, brez običajnih fraz.

Slovenski narod, 2. avgust 1913
 

02.08.1913

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1718

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.