Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Grintovec

“Ne vrh, pot je cilj”, sposojena misel, ki poživi večurno hojo.

Grintovec

Še pred sončnim vzhodom pripeljem po gozdni cesti do spodnje postaje tovorne žičnice za Kokrško sedlo. Parkirišče je zasedeno in je potrebno kar nekaj spretnosti pri srečanju z nasproti vozečim vozilom, ko peljem naprej do višjega parkirišča po nekoliko slabši cesti, kjer je moje današnje izhodišče.

 

Zamenjam obutev, oprtam nahrbtnik in s palicama v rokah naredim prve korake po kolovozu v pretoplem jutru. Nekoliko višje stopim na označeno planinsko pot. Pred in za seboj slišim govorico in kmalu me dohiti nekaj hitrih pohodnikov. S poseko v gozdu je postala pot bolj razgledna in kar nekajkrat se ozrem proti vzhodu, kjer je igra svetlobe na obzorju in pobočjih nad Kamniško Bistrico. Sonce je še za Brano in v senci pridobivam na višini. Pridem do počivališča z novo klopco, na kateri je utrujenim pohodnikom namenjena misel: “Ne vrh, pot je cilj!”

 

Prvi sončni žarki pobožajo Kalško goro in počasi polzijo po njenem pobočju, ko stopim v Kokrško dolino, ki se strmo dviga med pobočjema Kalške gore in Malim vrhom. Med kamnitimi predeli so manjše trate, polne gorskega cvetja. Korak zastane, fotografiram prvi cvet, pa drugi in tako počasi napredujem proti vrhu doline. Sonce že sije na dolino, a na srečo prepadno pobočje na moji desni strani poskrbi, da večino časa hodim v senci. Pred izstopom iz doline so lesene stopnice, po katerih stopim na ravnokar obsijano kočo na Kokrškem sedlu. Klopi pred kočo so polne obiskovalcev, ki zajtrkujejo in se pripravljajo na pot proti najvišjemu vrhu Kamniško-Savinjskih Alp. Lep je pogled na Zgornje, Srednje in Spodnje Jame med jugovzhodnim in jugozahodnim pobočjem in vrhom Grintovca. Po poti hitijo navzgor in kljub rani jutranji uri tudi že navzdol planinci. Malce zastanem, da predahnem, se ozrem na okolico in nato nadaljujem hojo po poti, ki se hitro dvigne nad kočo do mesta, kjer se odcepi pot za Skuto. Nadaljujem v smeri Spodnjih jam, prehitim skupino planincev in iz sence stopim na sonce, od koder je lep pogled na Kalško goro in greben in od koder gre pot sprva strmo navzgor na jugozahodno travnato pobočje, kjer je odcep poti za Kočno. Tu raste in cveti dlakavi sleč, brezstebelna lepnica, planinsko sončece, divji klinček in clusijev petoprstnik, medtem ko je drugega cvetja bolj za vzorec. Še nekaj višinskih metrov naredim in dosežem bolj kamnito pobočje pod Malim Kokrškim Grintovcem. Čeprav že nekoliko utrujen grem naprej srečajoč pohodnike v sila različni obutvi, od planinske do običajnih tekaških copat kljub stalnim opozorilom in nasvetom o planinski opremi. Ko dosežem greben, je čas za odmor in prigrizek s pogledom na vrhove za grebenom Dolgih sten. Velika vlažnost v zraku je ustvarila soparo, ki onemogoča jasen pogled na Skuto s sosedi, Tursko goro in Brano s Planjavo in Ojstrico v ozadju. Za menoj pridejo mladenke, ki so prišle iz Suhega dola. Prvič hodijo po teh poteh in jim z veseljem povem in pokažem vrhove okoli nas, nato pa stopimo po strehi gore proti vrhu. Soparo blaži vetrič, med skalami čreda ovac puli nizko travo in na vrhu se tare ljudi.

Hitro fotografiram, kajti proti vrhu veter podi meglice iz doline in preti zapreti pogled na gore in doline. Globoko spodaj je Makekova Kočna in Zgornje Jezersko in za njim je slabo vidna Košuta. Nad Kompotelo in Košutno nastajajo prvi oblaki, edino dobro vidna sta Kalški greben in obe Kočni. Sledi odmor z dobrinami iz nahrbtnika in že je tu prva meglica, kar me vzpodbudi, da vzamem ponovno pot pod noge in zapustim vrh 2558 m visokega Grintovca.

Spuščam se, kjer je mogoče, nekoliko stran od prometne planinske poti. Grem do grebena, s katerega so lepo vidne Srednje in Spodnje jame, se vrnem ob številnem cvetju nazaj na planinsko pot in po njej navzdol in nato malce navzgor do odcepa poti za Skuto. Sledi še kratek spust do koče, kjer je še vedno veliko obiskovalcev.

 

Ko stopim po lesenih stopnicah s sedla, občutim spremembo. Vetra ni in sopara pride do polnega izraza. Hitro upočasnim korak, da je napora čim manj. Večkrat zastanem ob cvetju, ga fotografiram, popijem nekaj požirkov vode iz meha in grem navzdol in pri tem opazim dva manjša podora v skalah pod sedlom, ki s svojo zlatorumeno barvo izstopata iz okolice. Dolga je pot po dolini in ko končno stopim v gozd, kjer je nekaj sence, je dihanje lažje. Dopoldne se prevesi v drugi del dneva. Pridem do klopce, kjer naredim še en predah in nato še vedno srečajoč pohodnike stopam po poti v dolino.

 

S poti grem na kolovoz in po njem do svojega vozila v krnici V koncu, kjer izmijem slanost obraza in rok, dobro prezračim avtomobil in se odpeljem mimo številnih avtomobilov po prašni cesti v dolino Kamniške Bistrice.


 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1718

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.