Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

<I>Bojevniki</I>

Facebook - Dejan Ogrinec: Nekoč s(m)o bili Bojevniki XVI 

<I>Bojevniki</I>

Nekoč s(m)o bili Bojevniki XVI ... Za tiste, ki ne vedo kaj gledajo na fotografiji, naj prišepnem: gaženje po malce preveč snega, v ne najbolj položni grapi, ki je bila tisti dan že presmučana kot prvenstvena, kar je bilo itak večino mojih/naših smeri v tistih časih in z vedno zanimivimi zgodbami v ozadju.

Da, nekoč smo bili verjetno nekam čudni. Za vse! In alpinizem in smučarje. Pa ničesar se nismo bali. Bil(i) smo pogosto, če ne stalno, v teh smereh na robu preživetja. Saj smrti sicer nismo iskali, dotikali pa smo se Usode. Redno.

Zato ta situacija, ki se nam dogaja in grožnje s smrtjo od virusov in podobnega v meni sprožajo le nasmeške, pa brez zamere.
Namreč živeti stalno na meji preživetja mi je bilo življenjska črta. Pa ne tista na dlaneh roke!

In roko na srce, smučanje nekih neznanih, nepotrebnih sten, po plezalnih smereh, ko z vsakim zavojem izzivaš Usodo, ko smo jih prvo morali odkriti, potem šele naskočiti, res nima nekega smisla, mar ne? A pust'mo stat' tiste čase ...

Pri nas je zdaj čas tehtanja plazovnih razmer. Razumljivo razmišljanje. Snega nekako ni malo. Redno vprašanje ali je vredno nekaj zavojev deviškega snega tega, da te beli oblak zajame in ko se ustavi da te zabetonira v svoj objem, odkoder te lahko reši le prijateljeva roka ali pa nihče, težak je ta odgovor.

Če s svojimi dejanji ne ogrozaš nikogar drugega, če ne kličeš (pre)zgaranih GRSjevcev na pomoč, ker si se po domače "usral", potem ...

Ne vem, stvar vsakega posameznika in njegove volje do življenja, ali bo tehtnica deviškega snega prevagala.

Ampak v čem pa je res smisel življenja? V nabiranju dobrin in denarja? V odlašanju tistega kar veseli srce na jutri, drugo leto, na potem ...?
Po mojem ne.

Torej?

Kje sem nekoč videl in še danes vidim smiselnost v početju s konsekvencami ki so blizu smrtnega?

V spoznavanju sebe, svojih meja , v sestavljanju sebe v Eno. V neki Poti, ki prinese ogromno spoznanja.
Pa še nekaj: nekoč smo bili brez interneta, telefonov, kart, Strave, GPXov ali ostalih modernih potrebno nepotrebnih aplikacij. Nič nismo vedeli.

Kje se skrivajo grape, zakaj ni splazilo na sveže zapadlih 30 cm v Vzhodni grapi Vrtače, kam bo zavila grapa ki jo gazimo, bo skalnati skok ali stena ustavil naše smučanje, bomo našli špranjo ali rogelj za klin, zanko, če ne bo možno smučati, skočiti ali kakšen iztek je na voljo spodaj?

Ničesar nismo vedeli, dokler nismo - izvedeli, tako ali drugače.

Zato, kje so plazovi ali jih boste preživeli ali ne, in še marsikaj takega, bo neodgovorjeno, dokler sami ne spoznate odgovorov. Ker le to vas bo vodilo naprej, po poti avanture.

Nobenih današnjih vprašanj - katere smučke si kupim, koliko snega ima Viševniku, vas tile pancarji tiščijo in kar je še takega ... Tega ne potrebujete. Vsaj ne za avanturo.

Razumete poanto? Tisto drznost, nepopustljivost, ki je potrebna pri gaženju do pasu v svežem snegu, po strmih grapah in pod mračnimi stenami?

Ne vem. Nisem prepričan, da jo ... Preveč smo postali nekam na besedo r.

Razvajeni, raztreseni, razdeljeni, razštelani, razumni, se bojim.

Prava avantura, želja po videti kaj je zadaj, strast po neznanem, kot da nam je izginila. Ampak ...

Torej, kaj je s temi zdajšnjimi plazovi?

Ne vem. Tam so. Kupi čakajo.

In čaka vas še neodkrit nagon po preživetju in doživetju avanture nekje v Vas znotraj, samo pustite uboge GRSjevce na miru, spoštujte vaše mame in očete, ki so v vas vlagali svoje neskočne čase in spoštujte osebno intuicijo, in zadeli boste natanko Srednjo pot. Samo Vam lastno pot ...

Na fotki: Zimska smer, Srednji vrh, IV-, prvenstvena, nekje l. 1985, bi rekel ...

Foto: Andrej Zorčič

FB Dejan Ogrinec, 10.01.2021 23.50
Nekoč s(m)o bili Bojevniki XVI 

Image

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1719

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.