AO Kranj - Anja Kišek: Smer je ali lepa, ali pa… zanimiva.
Naša nedeljska Nedeljska zagotovo sodi med slednje.
Po slabi napovedi za drugo polovico nedelje se na taboru Nejca Zaplotnika, ki je v drugem vikendu v avgustu potekal na Ledinah, odločimo za nekaj kratkega, da bomo nekje do poldneva že v dolini. Med brskanjem po vodničkih nas kleni Jezerjan prepriča, da gremo pogledat Nedeljsko (V/IV, II, 220 m) v steno Kanclja, skalno tvorbo, na kateri čepi koča na Ledinah.
Splet nam razen prispevka o posredovanju GRSja v tej smeri ne ponudi velike bere informacij, zato se zanašamo na enostavno skico iz vodnička in ustno zagotovilo, da je problematičen le prvi raztežaj z “mokastim sloperjem”; ostalo naprej je pa menda čist lahko.
Mene v navezo vzame Mojca, načelnik Mihc z Mihom in Gašperjem pa se odloči za odhod s polurnim zamikom.
Zjutraj sestopiva po Slovenski poti in nadaljujeva desno za rob stene, kjer vstopiva v prvi žleb in nadaljujeva navzgor. 
Kljub nekaterim klinom, ki jih je Mojca našla pol raztežaja višje, naju druga naveza že ujame pod steno in nadaljuje po melišču naprej, zato se obrneva in prepustiva raziskovanje previsne poke za naslednji tabor. Ostalim se kmalu pridruživa pod izrazito steno, kjer se Mihc že spopada s prvim raztežajem, ki poteka po vlažnem, previsnem in gladkem kaminu. V tišini spremljamo njegove akrobacije, ko želi postaviti vsaj solidno varovanje, in se (vsaj mi trije tečajniki) sprašujemo, kako za vraga bomo zlezli tu čez. Na štantu Mihc resnobno predlaga, če bi zaradi slabega varovanja plezali kar 1-2-2, kar v hipu soglasno odobrimo in se odpravimo za njim. 
Na štantu zaključimo, da glavna težava tega cuga gotovo ni bil le “mokast sloper”, za zanamce pa tik pod njim pustimo en klin.
Naslednji raztežaj se nadaljuje desno navzgor po miksu skal in trave, kjer so možnosti za vmesno varovanje zopet bolj skope. Po skoraj celi dolžini vrvi prispemo v podrto jamo pod visok vlažen kamin, ki ga zapira zagozden balvan in pol gore šodra. Mihc zarine po kaminu navzgor, mi pa se spodaj kot piščanci gnetemo pod malim previsom, ki nas brani pred letečimi projektili. 
Ker kljub poki, ki je idealna za dobre frende, Mihc zgleda precej zaskrbljen, spodaj zaskrbljenost še potenciramo in se sprijaznimo, da bo za to petico z minusom potrebno precej tehničarjenja.
Ko so glavne težave za nami, nas preseneti še dež, ki nam polepša ambient naslednjih dveh raztežajev. Iz šodraste jame nadaljujemo skozi naravno okno in mimo kače, ki se je prišla stuširat, navzgor po strmih travah in blatnih skalah skozi ruševje. Na srečo glavna nevihta preči nekaj sto metrov stran od nas, tako da se iz smeri na markirano pot ovinek pred izstopom Slovenske poti priplazimo pretežno suhi, predvsem pa nasmejani, da smo se po dobrih šestih urah končno izvlekli iz tega nedeljskega posladka.
Hvala Mihcu in Mojci za (zanimivo) turo, iz katere smo se vsi trije tečajniki precej naučili, predvsem pa dobili občutek, kaj vse vpliva na kompleksnost hribovske ture. Navkljub nizki steni in na prvi pogled nemarkantni skalni tvorbi nam je smer dala vetra!
Popravljen opis in skica smeri (Miha Zupin, Mojca Krajnc, Gašper Valjavec):
Kancelj, Nedeljska smer: VII/IV-V, 220 m
Vstop je levo od Slovenske poti, ki vodi na Ledine (okoli roba stene – po stezici po grušču do vstopa v smer). Smer se začne v izpranem žlebu v desnem delu stene.
Prvi raztežaj sledi strmemu žlebu naravnost navzgor (levo k) do luknje pod previsom (desno k). Prestopimo po gladki skali v levo (k) in stopimo na navzdol obrnjeno poličko (k). S poličke nadaljujemo desno (5 m) in nato naravnost navzgor v lažji svet, nadaljujemo po travnati zajedi do stojišča pod velikim previsom (kk). Na desni opazimo gladko zajedo, po kateri splezamo do strmega previsa (uporabni metulji 0.5-3), ga obvozimo po levi strani okrog roba in nadaljujemo naravnost navzgor do velikega kamina z oknom. Nadaljujemo skozi okno, nad nami se odpre strma stena z zajedo, mi pa nadaljujemo po desnem delu stene do borovcev. Prečimo borovce in pridemo do strme grape, ki ji sledimo še en raztežaj do vrha smeri.
Smer se zaključi med gosto poraščenimi borovci, nad katerimi opazimo pot, ki se vije proti Ledinam oz. v dolino.