Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kobla

Po zasneženi poti v družbi prijateljev.

Kobla

V sončnem jutru pripeljemo na smučišče Soriška planina, stopimo na turne smuči in mimo smučarjev na žičniških napravah naredimo prve korake po skorjasti snežni odeji, ko se oddaljujemo in se vzpenjamo po pobočju našemu cilju naproti.

 

Skorja snega se lomi pod našimi smučmi in zato stopimo na smučino predhodnikov, kjer gre malce lažje navkreber, a brez spodrsavanja kljub temu ne gre. Sonce bo omehčalo sneg in smučanje bo ugodno, si rečemo, ko dosežemo dostavno cesto, ki pelje do pastirske koče, po kateri nadaljujemo s pogledom na vrhove nad Soriško planino. Žal pa pogled na Slatnik razkrije kopico golih skal, ker je veter odpihnil zadnji sneg in tudi pobočje nad cesto ima nekaj kopnih predelov, le dolinice so polne snega. V zmernem tempu pridemo do nekdanje kasarne, sedaj pastirske koče, jo obidemo in se povzpnemo na vrh nad njo, kjer nas sprejme mrzel veter. Hitro smuknemo v toplejša oblačila in nato nekaj časa posvetimo enkratnim pogledom na vrhove Julijcev in Karavank.

Po kratkem posvetu se odločimo, da gremo na Koblo. Kože s smuči romajo v nahrbtnike, pripravimo vse potrebno za smučanje in odsmučamo po poti, ki vodi na Možica a le do vznožja vzpetine nad kočo, od koder se podamo v nižjeležeči gozd, kjer med drevesi z nekaj iznadljivosti prismučamo nad kotanjo v grapi. Eden od nas nadaljuje smučanje po grapi, ostala dva pa greva na nasprotno pobočje in po nekaj zavojih se spustiva na poljano med Slatnikom, Možicem in Šavnikom k prijatelju, da skupaj s prestopanji pridemo na sedlo Vrh Bače s pogledom na Kontni vrh in Črno prst.

 

Brez posvetov ne gre in odločimo se za smučanje po desnem pobočju. Sneg je še vedno lomljiv, pod njim je nekaj sipkega snega na trdi in ponekod poledeneli podlagi. Skratka nič novega in smučanje je temu primerno a kljub temu prijetno. Prismučamo v bližino lovske koče nad Grapo in smerokazov, kjer nadaljujemo vijuganje po dolinici proti severu in kmalu zaslišimo znane zvoke izpod smuči smučarjev, ki se jim pridružimo pri spodnji lovski koči na Ravnah pri Bohinju št. 35. Kratek premor pride prav za okrepčilo in pripravo smuči in čevljev za hojo. Trojica smučarjev se odpravi pred nami naprej po dolinici in na cesto nekdanjega smučišča, mi pa malce kasneje gremo svojo pot in se izognemo nekdanji progi smučišča. Hodimo skozi gozd, se vzpenjamo po malce neprijetnem poledenelem snegu na strmem pobočju in pridobivamo na višini. Vsak od nas išče najboljše prehode in ko je prijatelju dovolj, oprta smuči in nadaljuje peš, medtem ko ostala dva trmasto ostajava na smučeh in tako se prebijemo iz gozda do opazovalnice na odprto pobočje, po katerem se povzpnemo do gozda na vrhu dolinice. Prijatelj je ponovno na smučeh in skupaj odsmučamo med kamni v naslednjo dobro zasneženo dolinico ter pričnemo vzpon na greben Koble. Sneg je odličen in obeta dobro smuko in z nekaj spremembami smeri pridemo na greben, ki prepadno pada na jugozahodno stran. Po ogledu grebena, ki vodi proti nekdanji zgornji postaji smučišča Kobla se odločimo, da smo na svojem današnjem cilju in bomo smučali v smeri vzpona.

Lep sončni dan, ki ga sem ter tja popestri mrzel piš vetra, nas osrečuje, ko pogledi švigajo po skoraj golih prepadnih stenah Kontnega vrha, za katerim je belozasneženi vrh Črne prsti, Lepo je viden greben, ki vodi na Črno goro. Oči počijejo na vrhovih okoli Triglava in nadaljujejo svojo pot preko Krevla na oddaljene Karavanke, se pomudijo na ne tako bližnjem Šavniku, smuknejo na Možic, Slatnik in Lajnar, da uzrejo nato oddaljeno smučišče Črni vrh, vidijo Hoč in Porezen, se spustijo v Grapo in zaključijo krog na Črni prsti. S temi pogledi je naš trud in vzpon na Koblo bogato poplačan.

 

Nadomestimo porabljeno energijo, pripravimo vse potrebno za smučanje in že je tu čas odhoda. Smučamo z grebena in kar prehitro so za nami lepi zavoji. Prečimo slabo zasneženo pobočje in na drugi strani še enkrat uživamo na snegu a le do lovske opazovalnice, ko prestopimo v gozd in smučamo med drevesi strmega gozda, kjer je potrebna previdnost zaradi lomljive skorje. Upočasnimo smučanje in lepo izgubljamo višino. Prijatelja se odločita za smučanje proti spodnji lovski koči, jaz pa nadaljujem prečenje več pobočij s smuko z najmanjšo možno izgubo višine in tako prismučam visoko na pot proti Bači, kjer na soncu počakam prijatelja, ki hodita od lovske koče. Skupaj nadaljujemo hojo in lepa smučina nas malce zavede, da pridemo do nekdanjega bunkerja, ki je predelan v skromno privatno zavetišče na grebenu nad lovsko kočo nad Bačo. Nič ne de, rečemo in pričnemo prečni vzpon, da nato pridemo iz gozda na sedlu Vrh Bače, kjer na soncu počijemo in se okrepčamo.

 

Sonce nas prijetno greje, ko nadaljujemo hojo čez poljano v gozd. Sprva hodimo po označeni poti, nato malce po svoje. Pod kožami na smučeh se prijemlje sneg in nam otežuje vzpon pa tudi skorja nam ni v prid. Težavni vzpon zaključimo na poti med Možicem in Slatnikom, kjer srečamo turnosmučarski par, ki gresta naprej po poti, mi pa uberemo direktni vzpon na sedlo nad pastirsko kočo.

Pospravimo kože s smuči, se odžejamo in pripravimo na smučanje. Prvi zavoji nas popeljejo na sosednje pobočje in nižje smo že na cesti. Če smo se pri vzponu veselili smučanja po južnem snegu, sedaj ugotovimo, da iz tega ne bo nič. Sonce ni opravilo svoje naloge, vzhodna pobočja so v senci, skorja je ostala in tako smučamo raje po cesti vse do smučišča kot po težavnem snegu.

 

Za konec torej vigujamo po smučišču in se po sedmih urah dvajsetkilometrske hoje in smučanja z tisočšestdeset višinskimi metri ustavimo ob parkirišču. Sestopimo in pospravimo smučarsko opremo ter se podamo na pijačo v bližnje gostišče, kjer ob silnem živ žavu porečemo nekaj vtisov z današnje ture pred vožnjo v dolino.

 

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1719

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.