Daleč je do izhodišča poti na planini Kuhinja.
Noč ima svojo moč, midva pa že pred četrto uro zjutraj brziva po cestah, ki se vijejo kot jara kača do vasice Kamno, kjer se prične vzpon preko vasic Vrsno in Krn do planine Kuhinja. Ob pol sedmih ustaviva, poravnava parkirnino in se odpraviva na pot.
Sonce osvetli vrh Krna, pobočje in planine pa še počivajo v senci, ko stopiva mimo hlevov na počje pašnikov in z vsakim korakom pridobivava višino. Pred nama in za nama hodijo pohodniki. Zapirava vrata ograjenih pašnikov, ki jih puščava za seboj in nekajkrat prečiva kolovoze. Prideva do planine Slapnik, kjer voda veselo žubori in se pase govedo v okolici hlevov. Še se vzpenjava, nekajkrat zastaneva in se ozreva nazaj na planine, vasi in pobočja Kolovrata in nato stopiva po stezici direktno navzgor in se izogneva velikemu ovinku ter kasneje ponovno stopiva na označeno pot. Nad pašniki je veliko gorskega cvetja, ki razveseljuje najine poglede na Gomiščkovo zavetišče, ki ga vidiva na celotni poti s planine Kuhinja. Do njega narediva kar tisočdvesto višinskih metrov in že rahlo utrujena končno lahko sedeva na klopco in za mizo popijeva osvežilno pijačo ter zaužijeva še nekaj dobrot iz najinih nahrbtnikov. V knjižico slovenske transverzale roma še manjkajoči žig, nato pa narediva še nekaj vzpona na 2244 m visoki vrh Krna z enkratnimi razgledi na številne vrhove, doline in vasi slovenske zemlje.
“Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!…”,
je zapisal Simon Gregorčič in globoko pod Krnom, v dolini, teče bistra hči planin, ponos in veselje slovenskega življa. Na severni strani odsevajo gore v vodi Krnskega jezera, od katerega vodi lepo vidna pot na pobočje in preko škrbine na vrh Krna. Pogled seže daleč, na Špik nad policami, Viš, Mangrt, Jalovec, Mojstrovke, Prisojnik, Triglav in vse do bohinjsko-tolminskih vrhov, da nato objame bližnja Vrh nad peski in Batognico. Ves trud je bogato poplačan z enkratnim razgledom.
Privoščiva si daljši premor, nato pa počasnega koraka stopiva po pobočju proti Krnski škrbini, do katere se spustiva skoraj dvesto višinskih metrov. Na škrbini, v vznožju naslednje gore, pričneva vzpon po kamnitem stopnišču in policah s številnimi vhodi v rove in prostore, ki so jih izkopali in naredili vojaki v prvi svetovni vojni na frontni liniji. Kako nespametno je človeštvo. Batognica je muzej mračne preteklosti v naravi in številni ostanki, mine in granate, nas opominjajo na tragedijo teh krajev. Povzpneva se na ravnico na vrhu, kjer sta žig in skrinjica, nato pa še nekaj korakov do najvišje točke, kjer počiva planinec.
Narediva nekaj posnetkov in kratek odmor ter ponovno stopiva naravnico, kjer iz podzemlja pride na plan kar čreda ovac in med njimi greva do mesta silne eksplozije, na kar opozarja napis na tabli, zastaneva in nato nadaljujeva spust na sedlo Prag med Vrhom nad peski in Batognico.
S Praga greva v dolino pod peski in spotoma se povzpneva še na travnati Srednji vrh. Z vrha se vrneva na cvetoče trate, narediva odmor in nato doseževa dolino, po kateri hodiva in hodiva, srečava skupinico pohodnikov in nato ugledava jezero v Lužnici, ki počiva med peski, Škofičem, Maselnikom in Srednjim vrhom in daje čudoviti pečat dolini. Nad njim se povzpneva na preval, od koder greva brez nahrbtnikov po pobočju Maselnika med visoko travo, mimo nekaj razvalin na vrh, poln kopriv a lepim pogledom na jezero in prehojeno dolino, ki se preko prevala nadaljuje vse do Rdečega roba in Stadorja. Globoko pod goro so planine in pogled seže vse do planine Kuhinje v daljavi.
Vrneva se na preval, oprtava nahrbtnika in hodiva v zatreb doline, kjer pričneva spust. Ustaviva se v senci velikega balvana, narediva odmor in nato naju božata sonce in vetrič pri dolgem spustu na planino Leskovco, kjer se pase velika čreda govedi. Planina je zaradi vode še obljudena in dober kolovoz jo povezuje z ostalimi planinami. Greva med živalmi in hlevi na širok in deloma betoniran kolovoz, cesto, ki se vije po pobočju do naslednje planine Kašine. Tudi tu je veliko pašne živine, midva pa hodiva naprej do najinega izhodišča.
Odloživa pohodno opremo, dobro prezračiva avtomobil in se nato odpeljeva do Koče na planini Kuhinja, kjer si privoščiva topel obrok ob hladni pijači pod mogočno lipo s pogledom na greben Kolovrata nad dolino Soče in Krna z Batognico nad planinami, a pred nama je še skoraj triurna vožnja.