Išči

Napovedi

Bilten, napovedi vremena, razmer, SPIN, ... 

Napovedi

Objavljalci

Authors

Arhiv

Krnsko jezero

S Komne na Krnsko jezero.

Krnsko jezero

Močan nočni veter je pregnal oblake in z zoro skoraj v brezvetrju stopiva na pot proti planini Na Kraju, ki jo doseževa po dobrih četrt ure hoje in nato narediva prvi premor za zajtrk v naravi ob poti nad dolino Gracije v pričakovanju prvih sončnih žarkov na vrhovih gora.

 

V daljavi vidiva dom na Komni, ko obzorje za njim že dobiva barvo sonca in prvi žarki pobožajo pobočja Podrte gore in Tolminskega Kuka. Še v senci nadaljujeva pot proti Vratcem med Bogatinom in Vrhom nad Gracijo. Ob mulateri cveti gorsko cvetje, toda svetlobe ni dovolj za dobro fotografijo. Več sreče je nekaj minut kasneje, ko sončni žarki pobožajo Bogatin in njegovo sedlo, na katerega se povzpneva že v toploti sonca, ki je vzšlo izza pobočja Srednjega vrha.

V daljavi vidiva vrhove od Stadorja do Krna, pod katerim je skrito Krnsko jezero, ki je najin današnji cilj ture. Na sedlu je razvalina zgradbe, mimo katere stopiva in se spustiva globoko v senco doline pod masivom Lanževice ter ob cvetju divjakovca, repuša, nebine, košutnika, pečnika in drugih hodiva in hodiva ter se veseliva lepih pogledov na bližnje vzpetine in bolj oddaljene vrhove. Korak sledi koraku in za nama ostaja vedno več poti, ko stopiva na prelom, za katerim še nižje uzreva dolino Za Lepočami in v njej kopico zidov nekdanjih kasarn italijanske vojske, ki so jih zgradili v tridesetih letih prejšnjega stoletja kot matično vojašnico za odsek meje, ki se je vlekel od Lepega Špičja, Vrha nad Gracijo, Bogatinovega sedla in grebena proti Voglu in je bila opuščena po kapitulaciji Italije v drugi svetovni vojni. Spustiva se v dolino in mimo zidov razvalin nadaljujeva svojo pot kot kaže smerokaz proti Prehodcem.

 

Še nekaj spusta narediva in doseževa naslednjo dolino Doliči, nad katero še vztraja pas meglice, a ga bo sonce, ko bo posijalo, odpihnilo z neba. Rosa moči najino obutev, za nama na nebu nastajajo prvi oblaki in ko prečiva dolino, narediva še kratek vzpon, kjer naju novi smerokazi usmerijo proti koči pri Krnskih jezerih, ki bi jo morala ugledati že v desetih minutah. ko komaj doseževa naslednjo dolino Duplje. Nove table in isti časi kažejo, da časom na njih ni zaupati, a ker čas ni najin gospod, naju to preveč ne moti. Še spust v dolino in greva mimo govedi in njihovega zavetišča naprej. Ko srečava in se pogovoriva s pastirjema, se nekoliko vrneva in po drugem kolovozu končno v nekaj minutah prideva do koče pri Krnskih jezerih, kjer si privoščiva vroč kakav in v knjižico slovenske transverzale roma nov žig. Nižje pod kočo je manjše Dupeljsko jezero, ki skupaj z Velikim Krnskim in manjšim jezerom V Ložnici poimenujemo Krnska jezera.

 

Od doma se vrneva na planino in stopiva sedaj že v soncu po označeni poti za Krn do prelepega Krnskega jezera, ki ga obdajajo vrhovi Vogla, Lemeža, Debeljaka na zahodu, oba Šmohorja na vzhodu in preko Planine Na Polju oddaljeni in lepo viden Krn. Pri jezeru sta že prva pohodnika, midva pa se malce sprehodiva ob obali in nad njo ter narediva kopico posnetkov, ki bodo kasneje obudili to lepoto narave. Jezero je največje slovensko visokogorsko jezero in meri v dolžino tristo, široko je stopetdeset in globoko skoraj osemnajst metrov. Ne pozabiva na okrepčilo in počitek in nato je čas za odhod. Zapustiva jezero, srečava skupino pohodnikov, greva na planino preko katere v vrsti gre govedo na napajanje k jezeru, se povzpneva na Doliče in nato na planino Za Lepočami, srečava planinca in se povzpneva med vzpetinami in dolinami ob pogledu še na stopnišče in zidana vrata v podzemlje na eni od vzpetin nazaj na Bogatinsko sedlo, kjer prve planike odpirajo svoje cvetove.

 

Oblake z vrhov je pregnal veter in nama odprl lep pogled na bližnje pobočje Bogatina, kamor naju poneso najine noge. Za varnost glave pred morebitnim padajočim kamenjem bosta poskrbeli čeladi, za vse ostalo pa najino gibanje med skalovjem, travami in gorskim cvetjem. Povzpneva se dobrih stosedemsto metrov in prideva na 1977 m visoki vrh z lepim razgledom, ki seže na številne vrhove in doline Julijcev.

Pred nama je že naslednji vrh, Mahavšček, ki mu pravijo tudi Veliki Bogatin in veriga vrhov med Bohinjem in Tolminom. Nižje najin pogled seže tudi na planini Na kraju in Govnjač in številne vzpetine in doline Komne. Oblaki občasno zakrivajo visoke vrhove, a naju to ne moti. Narediva kratek odmor, veter naju kljub sončnim žarkom hladi in vzameva pot pod noge. Z vrha se spustiva v sedelce med gorama in se povzpneva na 2008 m visoki vrh Mahavščka, ki je prav tako lep razglednik. Malce ostaneva na vrhu, nato pa ponovno greva, tokrat po zelenem pobočju, navzdol po dobro videni stezici, se spustiva na severno pobočje Vrha Škrli, ga prečiva in narediva odmor, ki ga izkoristim za vzpon na vrh gore, medtem ko hči ostane ob poti. Na vrhu je železna oznaka z napisom PN 3007 in z vrha gre po grebenu stezica na sosednji Kser in naprej. Vrnem se do hčere in skupaj nadaljujeva pot, ki se v zavojih spušča v prvo dolino, kjer na pobočju Ksera vidiva gamsa, ki hitro pobegne najinim pogledom.

Nadaljujeva hojo proti vzhodu na naslednji prelom doline, kjer pričneva spust na planino Govnjač. Po kratkem spustu na skali prebereva besedo Bljižnica in greva po njej sprva strmo navzdol, nato nekoliko v desno in spuščajoč prečiva pobočje. Slišiva žvižge svizcev, toda najina pogleda jih ne zasledita. Narediva še en odmor tik nad planino in nato stopiva na planino, kjer sva bila že včeraj. Nič se ni spremenilo. Na planini so še vedno razvaline vojaškh stavb, obilica cvetja in mir. Od tu dalje hodiva po znani stezici, se vzpenjava in nekoliko spuščava, da končno prispeva do doma na Komni.

 

Dolgo popotovanje z ogledom Krnskega jezera in krožna pot po delu Spodnje Komne je zaključena, pred nama pa so dobrote kuhinje in še ena noč v zavetju doma.

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1719

NAPOVEDI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.